V zadnjem času zopet vznikajo pobude o obdavčenju Cerkve. Ker gre pri tem mnogokrat za necelostno predstavljanje dejstev, objavljamo vprašanja in odgovore Slovenske škofovske konference.

Pogosta vprašanja in odgovori o plačevanju davkov Cerkve na Slovenskem
Kje so dostopni statistični podatki o prihodkih in odhodkih Cerkve na Slovenskem?
Zadnji podatki o prihodkih in odhodkih Cerkve na Slovenskem so zbrani v Letnem finančnem poročilu slovenskih škofij za leto 2009, ki je dostopno na povezavi: http://www.zalozba.si/icd/spletnastran.nsf/all/A0F7C53B286B4F8CC1257761003378FF?OpenDocument. Na prihodke in odhodke posameznih škofij so v zadnjih letih poleg finančno gospodarske krize vplivale tudi finančne razmere v Nadškofiji Maribor.
V katerih vrstah nepremičnin potekajo obredi Katoliške Cerkve? So to le cerkve, tudi župnišča, kako je s kapelicami?
Bogoslužni obredi potekajo v župnijskih ali podružničnih cerkvah, v kapelah, ki so urejene v nekaterih župniščih, na božjih poteh, ob kapel(ic)ah ali verskih znamenjih. Obredi potekajo tudi v kapelah različnih ustanov kot so domovi duhovnosti, domovi starejših občanov, bolnišnice in zapori, priložnostno pa tudi v naravnem okolju.

Kakšno je vaše stališče glede morebitne uvedbe cerkvenega davka?

Cerkvene ustanove kot pravne osebe že plačujejo davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve kot sakralne objekte, plačujejo tudi prispevek za vzdrževanje gozdnih cest ter obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (kot lastniki zemljišč).

Ali je Katoliška Cerkev v Sloveniji pripravljena sprejeti cerkveni davek, kot ga poznajo denimo v Italiji ali Nemčiji, kjer verujoči plačujejo poseben davek, iz katerega se financira Cerkev?

Položaja Cerkve v Sloveniji ni mogoče primerjati s položajem Cerkve v omenjenih državah, saj tamkajšnje verske skupnosti za svojo dejavnost pridobivajo finančna sredstva neposredno od države. Verska dejavnost v Sloveniji ni financirana s strani države. Cerkev plačuje vse predpisane davke. Prejeta javna sredstva so namenja splošno koristnim dejavnostim, kot so izobraževanje, vzgoja, pomoč socialno ogroženim, vzdrževanje kulturne dediščine idr.

Je Cerkev na Slovenskem pripravljena deliti breme krize, ki jo bodo vsi državljanov odslej plačevali s t. i. kriznim davkom?

Da. Katoliško Cerkev sestavljajo državljani Republike Slovenije, ki čutijo posledice socialne krize, prav tako pa bodo s plačevanjem napovedanih davkov sodelovali pri delitvi bremena krize z ostalimi državljani. Enako velja tudi za položaj Katoliške Cerkve kot pravne osebe med ostalimi pravnimi osebami v Sloveniji.

Bo ta doletel tudi cerkvene »uslužbence« – če da, kako?

Da. Verski delavci so aktivno prevzeli svoje breme krize z odločitvijo vlade (ZUJF – 2012), da se zmanjša državno sofinanciranje socialnih prispevkov za 20 % (s 60 % na 48 %).
Katerih konkretnih davščin oziroma dajatev je Cerkev na Slovenskem trenutno zakonsko oproščena?
V Sloveniji cerkvene ustanove kot pravne osebe plačujejo državi vse predpisane davke in prispevke. To so: davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve kot sakralne objekte; davek od dohodkov pravnih oseb v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu (prodaje, najemnine, obresti…). Izvzeti so darovi, donacije, dotacije in drugi dohodki iz nepridobitne dejavnosti, enako kot velja za društva, zavode, fundacije, politične stranke, zbornice in reprezentativne sindikate; davek ob prodaji nepremičnin; prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov); obvezno članarino za članstvo vKmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (lastniki zemljišč); 20 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin (tudi cerkva), itd.
Ker cerkvene pravne osebe niso zavezanke za DDV, plačanega DDV-ja ne dobijo povrnjenega. Glede dajatev, ki so jih cerkvene ustanove oproščene predlagamo, da si preberete prispevek tule: http://katoliska-cerkev.si/davki-in-obdavcitev-cerkvenih-nepremicnin.

Bi v Cerkvi pristali na milejšo obliko cerkvenega davka, ki bi Cerkev zgolj izenačil pri plačevanju tistih dajatev, ki jih je sedaj oproščena?

Takšna rešitev bi bila smiselna samo v primeru, da bi bila verska dejavnost Cerkve na Slovenskem neposredno financirana s strani države, kot je to v večini evropskih držav. To za Slovenijo ne velja, saj verska dejavnost s strani države ni financirana.

Se vam zdi pošteno, če bi država ukinila plačevanje socialnih prispevkov cerkvenim predstavnikom?

S tem se ne strinjamo, saj bi pri takšni ukinitvi sofinanciranja socialnih prispevkov verskih uslužbencev prišlo do njihove diskriminatorne obravnave v odnosu do drugih uslužbencev, ki opravljajo splošno koristno dejavnost (npr. zaposlenih v kulturi).

Kako je urejeno financiranje Katoliške Cerkve v evropskih državah (npr. Nemčija) – kolikšen je davek na dohodek itd.?

V Nemčiji imajo cerkveni davek, ki predstavlja kar 70 % do 80 % vseh cerkvenih prihodkov. Člani verske skupnosti plačajo davek v skladu z zakonodajo posamezne nemške zvezne dežele. Po naših informacijah ta trenutno znaša večinoma med 8 % in 9 % davka na dohodek oz. plačo. Osnova za odmero cerkvenega davka so običajno državni davki na dohodek, plače in katastrski dohodek. Davek pobira država, Cerkve pa državi za to plačajo provizijo oz. nadomestilo v višini od 3 % do 5 % zbranega davka. Na leto tako povprečno zberejo okrog 160 EUR davka na katoliškega vernika.

Na koliko ocenjujete skupno vrednost nepremičnin, ki so v lasti Cerkve na Slovenskem?

S tem podatkom pri Slovenski škofovski konferenci ne razpolagamo. Ocene o vrednosti nepremičnin, ki jih je pripravil GURS, so po našem mnenju pretirane, saj so tržne vrednosti cerkva in kapelic na trgu dosti nižje. V Sloveniji je v lasti Katoliške Cerkve okrog 80 % kulturne dediščine, zanjo pa realne tržne vrednosti ni mogoče določiti oz. je prosto tržiti na nepremičninskem trgu.


Sorodna novica:
Nadaljevanje zavajajoče akcije za popolno obdavčitev Cerkve http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/8835BD02A2694A22C1257AF30046E676?OpenDocument


Foto: arhiv Družine / T. S.