Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Se bo Moskva držala obljube tridnevnega premirja?

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 05. 05. 2022 / 11:32
Oznake: Nemiri, Vojna, Ukrajina
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.05.2022 / 18:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Se bo Moskva držala obljube tridnevnega premirja?
71. dan vojne v Ukrajini. Iz jeklarne Azovstal na varno še 340 civilistov. FOTO: Twitter/OCHA Ukraine

Se bo Moskva držala obljube tridnevnega premirja?

Davi so iz obleganega ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol in njegove okolice evakuirali več kot 240 civilistov. Moskva je medtem napovedala, da bo od danes za tri dni prekinila sovražnost in omogočila vzpostavitev humanitarnega koridorja.

Ruske sile so svoje napade v zadnjih dneh usmerile na železniški promet, po ocenah predstavnika ukrajinskih železnic, zaradi napadov krepko zamujajo številni vlaki. »Rusija poskuša uničiti našo logistiko, ker nas ne more premagati na terenu,« je na Telegramu zapisal vodja ukrajinskega predsedniškega urada Andrij Jermak.

Ob tem je omenil ruske izjave, da je cilj napadov na železniško infrastrukturo prekinitev dobave zahodnega orožja.

Azovstal, pekel na zemlji

Prizorišče intenzivnih napadov je bila ponoči tudi jeklarna Azovstal v Mariupolu. »Če obstaja pekel na svetu, je to v Azovstalu,« je izjavil svetovalec mariupolskega župana Petro Andriuščenko. Kot je dejal, so se napadi stopnjevali vso noč.

Jeklarna ostaja zadnja trdnjava ukrajinskega odpora v Mariupolu, nekateri jo imenujejo »srce« vojne. Mariupol je namreč strateško pomembno pristaniško mesto.

Moskva je medtem napovedala, da bo od danes za tri dni prekinila sovražnost, da bi omogočila vzpostavitev humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov z območja jeklarne Azovstal. Od tam se je za zadaj uspelo rešiti približno sto civilistom, medtem ko naj bi jih tam ostalo še okoli 200.

So pa davi približno 340 ljudi rešili iz Mariupola in okolice.  Evakuacijo je potrdila tudi humanitarna koordinatorka Združenih narodov (ZN) v Ukrajini Osnat Lubrani, ki se je na Twitterju zahvalila odličnemu usklajevanju ZN in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). »Mnogi civilisti so prišli le z oblačili, ki so jih imeli na sebi, sedaj pa jih moramo podpreti v tem težkem obdobju.« 

Indija brez obsodbe ruske invazije, a poziva k prekinitvi ognja v Ukrajini

Indijski premier Narendra Modi je v sredo na obisku v Parizu skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Vseeno pa se je znova vzdržal izrecne obsodbe ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Francija in Indija obsojata zločine nad civilisti in pozivata k takojšnji prekinitvi sovražnosti, da bi obe strani pristopili k dialogu in diplomaciji ter končali trpljenje ljudi,« sta Modi in Macron zapisala v skupni izjavi, potem ko sta se sestala na pogovorih in delovni večerji.

Oba sta dejala, da se bosta usklajeno in večstransko odzvala na grožnjo, ki jo je konflikt povzročil na področju svetovne oskrbe s hrano, saj je Ukrajina ena glavnih svetovnih proizvajalk pšenice.

V Slovenijo prihaja nov ukrajinski veleposlanik

Zelenski je včeraj podpisal odlok, v katerem je za novega Slovenskega veleposlanika imenoval nekdanjega obrambnega ministra Adrija Tarana. Ob tem je s položaja razrešil Mihajla Brodoviča, ki je bil veleposlanik v Sloveniji od leta 2015.

Taran je bil obrambni minister od marca 2020 do novembra lani, ko je ponudil odstop s položaja. Upokojeni 67-letni generalpodpolkovnik ukrajinskih oboroženih sil je bil v preteklosti med drugim vojaški ataše v ZDA in namestnik vodje obrambne obveščevalne službe.

Med drugimi je Zelenski zamenjal veleposlanike tudi v Severni Makedoniji, Romuniji, Kubi in Združenih arabskih emiratih.

Steinmeier v pogovoru z Zelenskim rešil spor glede obiska v Kijevu

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim rešil spor glede neuspelega obiska v Kijevu ter izrazil podporo ukrajinskemu ljudstvu.

Nemški predsednik je v pogovoru izrazil solidarnost, spoštovanje in podporo pogumnemu boju ukrajinskega ljudstva proti ruskemu agresorju. Oba državnika sta pogovor označila za zelo pomembnega in dobrega. Kot so dodali pri uradu nemškega predsednika, so v Kijev povabili tako Steinmeierja kot vlado nemškega kanclerja Olafa Scholza

Preklicano vabilo, ki mu je sledil še incident 

Steinmeier je nameraval v aprilu obiskati Kijev skupaj s predsedniki Poljske in baltskih držav. Ukrajinska stran pa je na hitro preklicala vabilo nemškemu predsedniku. Za to so se med drugim odločili zaradi dosedanje politike njegovih socialdemokratov do Rusije. 

V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil.

Spor pa je ta teden izkoristil vodja opozicijskih krščanskih demokratov Friedrich Merz, ki je v sredo postal prvi vidnejši nemški politik na obisku v Kijevu. Sta pa obisk Kijeva že napovedali zunanja ministrica Annalena Baerbock in predsednica Bärbel Bas.

Za pomoč Ukrajini zbranih več kot 6 milijard evrov.

Bruselj s smernicami glede vizumskih postopkov za ruske državljane

Evropska komisija je danes predstavila smernice za pomoč državam članicam pri izvajanju delnega prenehanja uporabe sporazuma z Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov. 

Zaradi začasnega prenehanja uporabe sporazuma, ki je bilo uvedeno 25. februarja kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino, določene kategorije oseb, ki so blizu ruskemu režimu, nimajo več privilegiranega dostopa do EU. Med temi so ruski uradniki, poslovneži in imetniki diplomatskih potnih listov, so pojasnili pri Evropski komisiji.

Današnje smernice bodo državam članicam in njihovim konzulatom pomagale pri izvajanju postopkov in podrobneje pojasnile pogoje za izdajo vizumov ruskim državljanom ter zagotovile, da bo izdajanje vizumov iz humanitarnih razlogov vedno mogoče. 




Nalaganje
Nazaj na vrh