Predsednik SDS Janez Janša je namreč danes zgodaj dopoldne na družbenih omrežjih potrdil, da so pobudniki zbrali 157.138 pravilno overjenih podpisov na upravnih enotah po Sloveniji.

Največ podpisov za referendum proti politizaciji RTV

Razlike v številu podpisov za posamezne referendumske pobude so bile zanemarljive. Največ podpisov, 52.669, je bilo za referendum proti politizaciji RTV, 52.280 proti bohotenju birokracije in 52.182 proti ukinjanju dolgotrajne oskrbe.

Časa je bilo 35 dni

SDS, ki se je tako odzvala na »škodljive zakone vlade«, je morala sicer v 35 dneh, od 1. septembra do 5. oktobra letos, za vsako pobudo zbrati vsaj 40.000 overjenih podpisov.

»Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej«

»Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej,« je še zapisal Janez Janša. V SDS pa so se zahvalili vsem, ki so oddali podpis za referendume, pa tudi vsem, ki so zadnji mesec preživeli na stojnicah pred upravnimi enotami ali kako drugače pomagali pri zbiranju podpisov.

Proti temu, da se ljudem jemlje

Veselje ob tem, da so ljudje prepoznali, da so vladni zakoni slabi, in oddali svoj podpis za referendum, je na današnji novinarski konferenci izrazila poslanka SDS Alenka Jeraj in poudarila, da so v stranki proti temu, da se ljudem jemlje, po njihovem pa se z vsem tremi zakoni dejansko nekaj jemlje. Izpostavila je primer zakona o RTV, referendumska pobuda proti politizaciji javne radiotelevizije je namreč dobila največ podpisov podpore.

Pri zakonu o RTV se ljudem jemlje njihovo participacijo

»Pri zakonu o RTV vlada jemlje ljudem zlasti njihovo participacijo: so plačniki RTV-prispevka, pa se jih izključuje. Doslej je bila večina programskega sveta predstavnikov gledalcev in poslušalcev, zdaj se to podarja ekskluzivno le nekaterim organizacijam. Na vprašanje, zakaj ravno tem med 27.000 delujočimi v Sloveniji, nismo dobili odgovora. Podobno ureditev smo že imeli in takrat je 'apolitična' sestava programskega sveta pomenila, da smo imeli na čelu predstavnika Olimpijskega komiteja, v resnici pa predsednika Zveze komunistov in pozneje stranke Združena lista, danes SD. Govoriti o depolitizaciji, ki prek stranskih vrat pripelje politiko noter, zagotovo ni dobro,« je izpostavila Jerajeva.

Švica, država referendumov, je najboljši dokaz

Poslanec SDS Branko Grims je kritičen do pripomb koalicijskih poslancev, češ da ljudje ne znajo in ne smejo odločati, kaj je zanje v resnici dobro. »Zaupam odločitvi ljudi in sem trdno prepričan, da znajo sami najbolje odločati o svoji usodi. Švica, ki je država referendumov, je za to najboljši dokaz. Referendum je najboljši način za omejitev vsakokratne oblasti. Najprej pa je treba ljudem povedati, da je vredno iti na referendum in izraziti glas trikrat proti: proti siromašenju Slovenije, uničevanju slovenskega podjetništva, izžemanju slovenskih državljank in državljanov. Predvsem pa je to trikrat glas za Slovenijo,« je dodal Grims.

Ljudstvo ni pet kričačev pred parlamentom

Odločitev ljudi bodo v SDS spoštovali tudi v primeru morebitnega poraza na referendumih. Grims izpostavlja: »Ljudstvo ima vedno prav, toda ljudstvo ni pet kričačev pred parlamentom, ljudstvo izrazi svojo voljo z neposrednim odločanjem na referendumih, ko to določa 2. člen slovenske ustave.«

Kako naprej?

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima zdaj pobudnik referendumov sedem dni časa za vložitev s podpisi podprte zadeve v državni zbor, ki ima potem še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Ne manj kot 30 dni ali več kot leto dni

Od dneva razpisa do dneva izvedbe referenduma, skladno z referendumsko zakonodajo, ne sme preteči manj kot 30 dni ali več kot leto dni. Državni zbor pa mora z dvotretjinsko večino navzočih poslancev potrditi določen dan glasovanja, če do njega – od dneva razpisa – preteče več kot 45 dni.

Možni datumi referendumov

Kot možni datumi referendumov se omenjajo tri novembrske nedelje, pri čemer bi 13. in 20. novembra referendum izvedli hkrati z volitvami (drugim krogom predsedniških in prvim krogom županskih oziroma lokalnih), kar bi bilo po besedah poslanca SDS Zvonka Černača gospodarno in racionalno, ne pa tudi 27. novembra, ko sicer ni volilna nedelja.

27. november bi bil neracionalen

»Izvesti referendume 27. novembra bi bilo popolnoma negospodarno. Vsaj dva možna datuma sta pred tem in vložitev podpisov ne bo razlog, da ne bi bilo mogoče razpisati referendumov na 13. november. To ne bo razlog ali prepreka, ker vemo, kakšni so roki. Ko so podpisi vloženi, se lahko naslednji dan razpišejo referendumi. Obenem je možna opcija še 20. november, zato je 27. november datum, ki ga očitno želijo nekateri izkoristiti in s tem po nepotrebnem obremeniti davkoplačevalce z dodatnimi stroški, samo zato, ker špekulirajo, da ne bo kvoruma,« je opozoril Černač.

Kako naprej, so komentirali poslanci SDS Alenka Jeraj, Branko Grims in Zvonko Černač (z desne). FOTO: TW SDS

Vložitev podpisov verjetno v ponedeljek

Cilj SDS je torej izvesti referendume hkrati z enimi od volitev, najprej pa bo treba fizično zbrati vse podpise in jih pripraviti za vložitev, je opozoril Grims in pojasnil, da bodo to storili v najkrajšem možnem roku, v dnevu ali dveh, zagotovo pa to še ne bo možno danes: »Z izjemo tistih podpisov, ki so oddani elektronsko, je treba vse fizično zbrati in priložiti ob vložitvi zahtevi. Prav gotovo ne bomo čakali čisto vseh; ko jih bomo zbrali zadostno število, bomo to vložili v najkrajšem možnem roku, najverjetneje v ponedeljek.«

Černač: Kvorum bo dosežen

Glede na odziv pri zbiranju podpisov ne dvomi, da bo kvorum dosežen, saj gre po njegovem za odločitve, ki siromašijo ljudi, »in tudi vse odločitve, ki prihajajo v državni zbor in jih je vlada že sprejela, gredo v smer siromašenja ljudi, zniževanja njihovih prejemkov, tanjšanja njihovih denarnic in povečevanja obremenitev in davkov.