Pred poslankami in poslanci sta bili danes dve izredni seji. Najprej je državni zbor po nujnem postopku obravnaval vladni zakon o dolgotrajni oskrbi. Glavni namen zakona je, da se bo ta namesto 1. januarja 2023 začel izvajati šele leta 2024. Vlada njegovo preložitev utemeljuje s tem, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Zato naj bi zakon v naslednjih mesecih močno popravili.

Poleg tega naj bi zakon domovom za starejše prinesel dodatnih 30 milijonov evrov, ki naj bi bili namenjeni zlasti boljšim plačam zaposlenih in dodatnim zaposlitvam. S tem naj bi po besedah pristojnega ministra preprečili, da bi se oskrbnine dvignile tudi za več 20 odstotkov, kar bi morali v večini primerov plačati oskrbovanci oziroma njihovi svojci.

Po vetu državnega sveta ponovno o dveh zakonih

Že kmalu po zaključku prve izredne seje so se poslanci dobili še na eni izredni seji, na kateri so ponovno odločali o dveh zakonskih predlogih, ki sta na včerajšnji seji državnega sveta prejela odložilni veto. Poslanci so tako zbirali 46 glasov, ki bi uveljavili zakon o preklicu škodljivih ukrepov Janševe vlade in o noveli zakona o RTV.

Glede na razmerje moči v parlamentu sta bila zakona pričakovano potrjena. Zakon o RTV je podpro 50, zakon o odpravi enajstih zakonov prejšnje vlade pa  52 poslancev. Toda političnega boja za uveljavitev zakonov s tem ne bo konec. SDS je namreč že vložila 6200 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o RTV. S tem bi uveljavitev zakona potisnili daleč v jesen, saj se podpisi v času poletnih ne smejo zbirati. Ob tem so v SDS ponovno opozorili na to, da je bila o zakonu o RTV izločena civilna družba in da o njem ni bilo opravljene javne razprave.

V primeru drugega zakona pa je koalicija presodila, da referendum v skladu s predpisi o referendumu ni mogoč. Zato bo ta najverjetneje poslan v presojo ustavnem sodišču.