Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Schuster

Objava: 14. 07. 2016 / 08:40
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:45
Ustavi predvajanje Nalaganje

Schuster

Zavetnik: Nima posebnega patronata.




Ime: Njegovo krstno ime je bilo Alfred Alojz. Ime Alfred je sestavljeno iz besed alf »nočni duh, škrat« in rad »nasvet«. Alojz pa je zloženka iz besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Kasneje si je privzel še redovno ime Ildefonz.

Rodil se je 18. januarja 1880 v Rimu v Italiji,

umrl pa 30. avgusta 1954 v bogoslovnem semenišču v kraju Venegono blizu Milana v Italiji.

Družina: Njegova družina je bila bavarsko-tirolskega izvora. Oče Janez je bil krojač in dvakratni vdovec, mati pa Marija Ana Tutzer. Njegova sestra Julija je postala redovnica, imel pa je še tri polbrate in polsestre.

Skupnost: Leta 1896 je vstopil k benediktincem pri svetem Pavlu zunaj mestnega obzidja v Rimu in bil 19. marca 1904 posvečen v duhovnika. Benediktinci so najstarejši meniški red v zahodni Evropi, saj ga je sv. Benedikt ustanovil že leta 529. Njihov matični samostan je na Monte Cassinu, pravilo reda pa je »moli in delaj«.

Službe: Znotraj reda in tudi pozneje kot nadškof in kardinal je prevzemal različne odgovorne službe, od voditelja novincev, opata in profesorja do papeškega legata.

Škofija: 26. junija 1929 je postal nadškof in kardinal v Milanu. Milanska nadškofija je največja v Evropi, ustanovljena je bila okoli leta 200, čeprav izročilo navaja, da je tu oznanjal evangelij že apostol Barnaba. Na ozemlju nadškofije živi danes dobrih 5 mil. ljudi, od tega je 95 % katoličanov v 1104 župnijah. Od leta 2011 jo vodi kardinal Angelo Scola.

Prednik: Eugenio Tosi (1922–1929)

Naslednik: Giovanni Battista Montini (1954–1963), poznejši papež Pavel VI.

Zavetnik: Nima posebnega patronata.

Kreposti: Tudi kot škof in kardinal je ostal zvest meniškim navadam, imel je velik čut za uboge, veliko se je ukvarjal z laiki, zlasti še s Katoliško akcijo in mladimi poročenimi pari. Po II. svetovni vojni si je predvsem prizadeval za moralno prenovo svoje nadškofije.

Dela: Njegovo najobsežnejše delo je devet zvezkov razlage liturgije Liber sacramentorum (1919–1928). Nasploh se je največ ukvarjal z liturgijo pa tudi cerkveno glasbo, arheologijo in umetnostjo.

Upodobitve: Fotografije ga prikazujejo v različnih življenjskih obdobjih, od mladega škofa do kardinala v zrelih letih, a še vedno mladostnega videza z značilnim izstopajočim nosom.

Grob: Pokopali so ga v milanski katedrali. Ko so leta 1985 odprli njegov grob, je bilo truplo nestrohnjeno.

Beatifikacija: Za blaženega ga je 12. maja 1996 razglasil papež Janez Pavel II.

Goduje: 30. avgusta.

Misel: »Želite si nekaj, kar bi vas spominjalo name. Vse, kar vam lahko zapustim, je povabilo k svetosti.« (Bogoslovcem nekaj dni pred smrtjo)
Nazaj na vrh