Zavetnik: Sardinije; Navarre; Toulousa, Cagliarija, Weissenaua, Minderaua; proti smrtnemu strahu, kugi, glavobolu in omotici, nadležnim mravljam in za srečno zadnjo uro

Atributi: škofovska oblačila, palica, bik

V podobi tega svetnika se Cerkev spominja na današnji dan dveh svetnikov, krščanskih mučencev z istim imenom. Na ta dan se njun praznik obhaja že od leta 354. Saturnina upodabljajo skupaj z bikom, ker so ga mučili tako, da so ga privezali za rep živali, ki ga je potem vlačila po ulicah.

Eden od Saturninov je bil rimski duhovnik, doma iz Kartagine. Hkrati z diakonom Sosinom je bil zaradi krščanske vere obsojen na hudo tlako. Čeprav je bil že zelo v letih, je moral Saturnin voziti pesek za graditev Dioklecijanovih toplic. Kljub napornemu delu je našel časa in moči za tolažbo in spreobračanje sotrpinov. Ko so čuvaji to opazili, so dali njega in Sosina obglaviti. Pokopali so ju v Rimu okoli leta 304.

Drugi Saturnin - Sernin pa je bil prvi škof v Toulousu v Franciji. Kot rimski misijonar je bil poslan v Galijo (sedanjo Francijo), a je opravljal misijonsko delo najprej v španski Novari in okolici ter v Carcasonnu. Ko tam ni bil uspešen, se je odpravil v okolico Toulousa. Tu je srečal ljudi, ki so bili voljni sprejeti evangeljsko oznanilo. Zgradil jim je prvo cerkev. Potem so se pa meščani, naščuvani od poganskih duhovnikov, nenadoma obrnili proti njemu in ga na surov način usmrtili. Tudi njega so privezali za rep podivjanemu biku. To pa se je zgodilo že za časa Valerijanovega preganjanja kristjanov okoli leta 257.

Dve pobožni kristjanki sta rešili njegove posmrtne ostanke in jih pokopali na kraju, kjer danes stoji cerkev »Notre Dame du Taur«. Touloški škof sv. Hilarij je našel mučenčev grob in dal nad njim postaviti leseno kapelo. Eden izmed poznejših škofov je prenesel Saturninove posmrtne ostanke v baziliko, zgrajeno njemu v čast. Na svetnikovi krsti je upodobljeno njegovo mučeništvo. Francozi pravijo mučencu Saint Sernin.

Goduje 29. novembra.