Kmalu po napadu Hamasa je v skupni izjavi z Jakobom Fincijem, predsednikom judovske skupnosti Bosne in Hercegovine, izjavil, da »spor v Sveti deželi ni verske, temveč politične narave«, pač pa gre za ozemlje. »Vero zlorabljajo za politično mobilizacijo na območni in globalni ravni,« je pojasnil Kavazović in s tem izrazil muslimansko-judovsko stališče o tem žgočem vprašanju.

Na nas je, da enako cenimo vsako človeško življenje ter si prizadevamo za pravično rešitev in trajen mir.

To skupno sporočilo naj bi ohranilo mir in dobre odnose med Judi in muslimani v svetu ter še posebej v Bosni in Hercegovini. »Na nas je, da enako cenimo vsako človeško življenje ter si prizadevamo za pravično rešitev in trajen mir,« je po navedbah katoliškega portala Kathpress poudaril tamkajšnji duhovni vodja islamske verske skupnosti. Islam obravnava Jude in kristjane kot »privržence knjige«, je dejal Kavazović in zatrdil, da »musliman ne more biti antisemit«. Večina Božjih poslancev, v katere verjamejo muslimani, je bila »potomcev Izraela«, Arabci - vključno z Mohamedom - pa so bili semitsko ljudstvo.

Gazi Husrev-begova mošeja v Sarajevu. FOTO: Bjoertvedt/Wikipedia  

Zavidljiva raven sožitja med pripadniki različnih religij

Onkraj trenutnega spora med Izraelom in Palestino imajo muslimani in Judje »pomembno skupno zgodovino, v kateri je veliko več sožitja in sodelovanja kot pa sporov in sovraštva«, je v pogovoru za avstrijske medije pojasnil 59-letni veliki mufti, ki je na položaju od leta 2012, ter poudaril: »Ta duh je treba oživiti.«

Kristjani različnih veroizpovedi so s svojimi cerkvami in samostani preživeli petsto let osmanske vladavine kot »naši sosedje na Balkanu«.

Bosna in Hercegovina je v tem pogledu zgled, saj je po Kavazovićevih besedah tam »vedno obstajala zavidljiva raven sožitja med pripadniki različnih religij«, tudi v časih, ko je bilo drugje malo strpnosti. »Bosna ni nikoli temeljila na enovitosti,« je spomnil veliki mufti. Kristjani različnih veroizpovedi so s svojimi cerkvami in samostani preživeli petsto let osmanske vladavine kot »naši sosedje na Balkanu«. »Pravoslavna cerkev in judovska sinagoga sta bili zgrajeni sto metrov stran od osrednje Gazi Husrev-begove mošeje v osmanskem obdobju,« je po navedbah Kathpressa poudaril Kavazović.

Korana ne smemo »brati selektivno«

V Koranu ni ničesar, kar bi lahko predstavljalo oviro za sobivanje s pripadniki drugih religij. Težave nastanejo zaradi »selektivnega branja svetega besedila in njegovega enostranskega razumevanja, ki je pogosto iztrgano iz konteksta«, obžaluje Kavazović: »To se danes dogaja na vseh straneh in proti temu se je treba boriti.«

Muslimani morajo in smejo stati le na strani žrtve, ne glede na to, kateri religiji pripadajo. Za nas je vsako življenje enako sveto.

Kavazović je na pripombo, da so številni muslimani v Bosni in Hercegovini solidarni s Palestinci, odgovoril: »Muslimani morajo in smejo stati le na strani žrtve, ne glede na to, kateri religiji pripadajo. Za nas je vsako življenje enako sveto.« S trpljenjem palestinskega ljudstva niso solidarni le muslimani, za katere je skupna vera vendarle dodaten dejavnik: »Vidimo pa, da v Gazi trpijo tudi kristjani in da so bile uničene nekatere najstarejše cerkve na svetu.« Veliki mufti ne podpira glasov, ki želijo »ustvariti tako imenovani spopad civilizacij«: »Takšni ljudje nikomur ne delajo usluge.«