Sarajevo, balkanski oz. evropski »Jeruzalem«
Sarajevo, balkanski oz. evropski »Jeruzalem«
Od leta 1992 so se spori med Srbi, Hrvati in Bošnjaki na tem območju zaostrovali in terjali življenja skoraj 100.000 ljudi, spominjajo v zapisu na spletnem portalu Vatican News. Danes je Bosna in Hercegovina politično izjemno zapletena tvorba, prepletena s številnimi nasprotji. Kako katoličani, muslimani, pravoslavni in judje v Bosni in Hercegovini shajajo drug z drugim in s svojo državo?
V mestu vlada živahno vzdušje, toda spomini na bosansko vojno so navzoči povsod.
Glavna ulica v Sarajevu: oglašajo se avtomobilske hupe, otroci se igrajo na cesti, mesto je obsijano s soncem. Veselo, živahno vzdušje. Toda bosanska vojna v letih med 1992 in 1995, posledica razpada Jugoslavije, je navzoča povsod: številna spominska obeležja opozarjajo na to, kako so se ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi borili drug proti drugemu. Na pločnikih glavne ulice naslikani madeži krvi obiskovalce mesta spominjajo, da so tu umirali otroci, žene in možje. Na mnogih hišah so še vedno vidni sledovi ostrostrelcev, ki so z okoliških hribov obstreljevali prebivalce Sarajeva.
Sožitje narodnosti in religij
Sarajevo, prestolnico z okoli 300.000 prebivalci, imenujejo tudi »balkanski« ali »evropski« Jeruzalem. Oznaka naj bi spominjala na dejstvo, da so v mestu dolga stoletja v medsebojnem sožitju prebivali kristjani, judje in muslimani, tudi zahvaljujoč takrat sodobni zakonodaji cesarsko-kraljevega avstrijskega režima.
Bosna in Hercegovina je še vedno država, ki je lahko ponosna na navzočnost in sodelovanje, na sobivanje različnih verskih skupnosti.
»Na splošno je Sarajevo po mojem mnenju ohranilo ime Jeruzalem Evrope. Tu še vedno sobivajo ljudje in religije, muslimani, katoličani, pravoslavni in judje,« za Vatican News pojasnjuje Dževada Šuško z mednarodnega urada Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini: »Bosna in Hercegovina je še vedno država, ki je lahko ponosna na navzočnost in sodelovanje, na sobivanje različnih verskih skupnosti.«
Navzočnost policije pred sinagogo ni potrebna
Nobene potrebe ni, da bi pred sarajevsko sinagogo stala policija, meni Stefan Schreiner, izvedenec za religiologijo in Bosno z univerze v Tübingenu – tudi trenutno ne. In to skorajda ne velja za nobeno drugo evropsko prestolnico.
Zgodovina sarajevskih Judov in muslimanov se je začela skoraj istočasno.
»To je povezano z zgodovino tukajšnjih Judov in muslimanov, katerih zgodba se je začela skoraj istočasno. V 16. stoletju in vse do danes je ustvarila obliko sožitja, Convivencie, ki je v tem kontekstu edinstvena. Sarajeva ne imenujemo zaman balkanski Jeruzalem … in kljub vsem vojnam se je to sožitje ohranilo vse do današnjega dne.«
Več pokopališč kot vasi
Bosna in Hercegovina je krhka skupnost. Prvič, sestavlja jo deset kantonov Federacije Bosne in Hercegovine. Drugič, obstaja Republika Srbska, ki se nagiba proti Srbiji in dejansko tudi Rusiji. Nad delovanjem te zapletene države bdi visoki predstavnik mednarodne skupnosti, prav tako ne povsem nesporen. Veliko je nesoglasij, gospodarski razvoj je zaskrbljujoč in veliko ljudi želi oditi, najraje v Nemčijo. Kakšno je stanje te družbe?
Eden od »zaščitnih znakov« današnjega zemljevida Bosne je, da je število pokopališč včasih večje od števila vasi.
Kot je za spletni portal Vatican News pojasnil Stefan Schreiner, je vsekakor krhka, »kajti rane so še vedno otipljive«. Vidne so tudi, ko se človek vozi po podeželju. Eden od »zaščitnih znakov« današnjega zemljevida Bosne je, da je število pokopališč včasih večje od števila vasi. To so seveda spomeniki posebne vrste. Poleg tega je poznejši razvoj dogodkov nekatera etnična čiščenja celo uzakonil. In seveda se je treba vprašati, meni Schreiner, v kolikšni meri obstaja pripravljenost, da se ljudje s to zgodovino sprijaznijo v skupni razpravi.
Medsebojno sodelovanje in spoštovanje
Predvsem Bošnjaki, torej tamkajšnji muslimani, se včasih počutijo pod pritiskom. Islamska skupnost je ustanovila posebno komisijo za spremljanje verske svobode. »Tu govorimo o verbalnih napadih, govorimo pa tudi o fizičnih napadih, vandalizmu na muslimanskih pokopališčih, pa tudi o neke vrste politični diskriminaciji, pri kateri so muslimani in islam diskriminirani v razpravah politikov, tudi v medijih,« tako Dževada Šuško v pogovoru za Vatican News.
Prebivalci Sarajeva predvsem upajo, da bi razmere ostale stabilne.
Muslimani v Bosni si želijo, da bi bila sklenjena državna pogodba, v kateri bi bil odnos med vero in državo trajno urejen. Druge religije so takšno pogodbo že sklenile.
Številni prebivalci Sarajeva pa predvsem upajo, da bi razmere ostale stabilne. In da bi verniki glavnih monoteističnih religij še naprej dobro sodelovali med seboj in drug drugega spoštovali. Pri frančiškanski cerkvi sv. Antona preseneča obvestilo na cerkvenih vratih: »To je tudi cerkev sarajevskih muslimanov«. Sem prihajajo k molitvam - upajmo, da bo tako tudi ostalo.