Žan Kranjec, 29-letni veleslalomski specialist z Bukovice pri Vodicah, je bil (ob odsotnosti Štefana Hadalina) celo edini slovenski predstavnik na tekmi. Na prvi progi si je zagotovil lepo izhodišče za finalni napad, postavil je namreč osmi čas z ne prevelikim zaostankom (78 stotink) za vodilnim Švicarjem Marcom Odermattom. Prvo peterico je po polovici preizkušnje ločilo pičlih 19 stotink.

Najboljši čas finala

V drugo se je Kranjcu posrečil odličen, vrhunski, sanjski nastop. Ko je prečkal ciljno črto, je prevzel vodstvo z naskokom skoraj sekunde in pol, postavil je tudi dotlej najboljši čas finalne proge. S tem je vrgel rokavico tekmecem za njim, ki so drug za drugim zaostajali za njim. Ko je bil zanj prepočasen tudi Francoz Mathieu Faivre, je imel Žan v žepu že vsaj bronasto kolajno.

Pred Žanom le Odermatt

A niti to še ni bilo vse: drugouvrščeni po prvi progi, Avstrijec Stefan Brennsteiner, je bil do polovice finalnega nastopa še spredaj, nakar je v spodnjem delu upočasnil in nato tudi odstopil. Tudi vodilni po prvem nastopu, Švicar Marco Odermatt, je od enega do drugega vmesnega časa manjšal prednost, v cilj pa vendarle prismučal z 19 stotinkami prednosti pred Slovencem.

Rezultati moškega veleslaloma: 1. (1. po prvi progi) Marco Odermatt (Švi) 2:09,35, 2. (8.) Žan Kranjec (Slo) + 0,19, 3. (3.) Mathie Faivre (Fra) 1,34, 4. (9.) River Radamus (ZDA) 1,60, 5. (5.) Thibaut Favrot 1,69, 5. (11.) Alexis Pinturault (Fra) 1,69, 7. (10.) Gino Caviezel (Švi) 1,85, 8. (4.) Henrik Kristoffersen (Nor) 1,90, 9. (13.) Joan Verdu (And) 1,93, 10. (15.) Filip Zubčić (Hrv) 2,74.

Deseta olimpijska kolajna slovenskih smučarjev

Žan Kranjec je izjemen preboj z osmega na končno drugo mesto dosegel z daleč najboljšim časom druge proge. Tako je poskrbel za že jubilejno deseto kolajno slovenskih alpskih smučarjev in smučark na olimpijskih igrah, peto srebrno, a šele tretjo moško – po srebrni veleslalomski Jureta Franka v Sarajevu 1984 in bronasti slalomski Jureta Koširja v Lillehammerju desetletje pozneje.

O kolajni je le sanjal

»Na štartu sem imel kopico dvomov. Vedel sem, da bo težek zalogaj, da imam precej zaostanka; po drugi strani pa nisem imel česa izgubiti. Zamenjal sem smuči in se v finalu odlično počutil, dodajal od štarta do cilja. Bilo je težko, zavita proga, slaba vidljivost. O olimpijski kolajni sem le sanjal, nisem pa vedel, ali bo kdaj možnost za to,« je v pogovoru za TV Slovenija komentiral srebrni Kranjec.

Prva kolajna z največjih tekmovanj

»Glede na razmere je bila moja finalna vožnja skorajda sanjska. Kot pogosto rečem: vedno se da še bolje, toda veliko prostora za izboljšave pa res ni bilo,« je še dodal Žan: »Vedel sem, da imam v nogah smučanje za kolajno. Toda nikoli ne veš, olimpijske igre so na štiri leta, v Pjongčangu sem bil četrti, zdaj pa sem vesel, da sem dobil odličje tudi na velikih tekmovanjih.«

Dve zmagi v svetovnem pokalu

Kranjec do danes na največjih tekmovanjih še ni stal na zmagovalnem odru. Dvakrat je bil blizu na svetovnih prvenstvih (peti v Areju 2019 in šesti v Cortini lani) in enkrat torej tudi že na olimpijskih igrah (četrti leta 2018). Ima pa zato v svetovnem pokalu že osem uvrstitev na stopničke, vselej v veleslalomu, dvakrat je tudi zmagal – v Saalbachu konec leta 2018 in v Adelbodnu predlani.

Strokovni vodja slovenske odprave Jernej Damjan se je zmotil. V pogovoru za Našo družino je namreč v Pekingu napovedal od 2 do 5 slovenskih kolajn. Naši športnice in športniki so si jih do danes zagotovili že 6.

Smrt očeta in slabša sezona

Za Žanom je sicer težko obdobje. Po očetovi smrti v tragični nesreči ob koncu leta 2020 ima srebrni junak za seboj slabšo tekmovalno zimo, po odličnem ledeniškem začetku in tretjem mestu v Söldnu se namreč na preizkušnjah svetovnega pokala ni več zavihtel višje kot na rob deseterice, s čimer je tudi izgubil mesto v elitni sedmerici. A očitno je znal odlično natempirati formo na glavno tekmo sezone ...