Leta 1928 je Jožefmarija Escrivá (rojen 1902) na duhovnih vajah v zbranosti molil, pred seboj pa je imel svoje zapiske o dotlej prejetih milostih. Tedaj je videl, da ga Gospod kliče, naj oznanja poklicanost k svetosti sredi sveta. Spoznal je, da je bila, tako kot Bartimajeva, njegova molitev “Gospod, da bi videl!” uslišana po desetih letih zaupne prošnje Bogu. Njegovo poslanstvo je bilo zagnati mobilizacijo duš, ki iščejo svetost v običajnem življenju, h kateri so bile poklicane pri krstu.

Kako se je začel Opus Dei? Jožefmarija je najrazličnejšim ljudem (študentom, delavcem, profesorjem, škofijskim duhovnikom) predstavil ideal svetosti sredi sveta s posvečevanjem dela in običajnih življenjskih okoliščin. Istočasno je posvečal veliko časa oskrbi bolnih v različnih madridskih bolnišnicah. V teh obiskih je našel moč za nadaljnjo pot tudi zato, ker so mnogi izmed tistih bolnikov molili in darovali trpljenje ter celo svoje življenje, da bi se Božje delo uresničilo.

Po koncu španske državljanske vojne se je Opus Dei začel razvijati najprej v Španiji in nato v različnih evropskih državah (Italija, Portugalska, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Avstrija itd.). Leta 1949 so odpotovali prvi člani v Združene države in Mehiko, zatem pa v Južno Ameriko. Konec petdesetih let v Kenijo in na Japonsko, v začetku šestdesetih je sledila Avstralija. Proti koncu štiridesetih let so se verniki Prelature, skupaj s sodelavci in prijatelji ter vselej ob spodbudi svetega Jožefmarija, lotili najrazličnejših iniciativ s krščanskim navdihom: študentski domovi, mladinski klubi, šole, univerze, bolnišnice. V vseh teh ustanovah so organizirane izobraževalne dejavnosti, odprte vsem ljudem, brez razlikovanja glede rase, vere, gmotnega položaja itd.



Sedaj se obračamo k presveti Trojici s hvaležnostjo za obsežno setev, ki je bila opravljena, in za duhovne sadove, ki jih je rodila. V teku 90 let je naraslo število apostolskih pobud, ki so se porodile v več kot 70 državah po vseh petih celinah: gre za izobraževalne, dobrodelne, socialne in druge iniciative.

Naj omenimo le nekaj primerov: bolnišnica Monkole v Kongu, ki nudi oskrbo na tisoče pacientom v revnih predelih Kinšase; Mesto otrok v Monterreyu, vzgojni center za več kot dva tisoč otrok iz družin v socialni stiski; Raval in Braval, dve vzgojno-socialni iniciativi v Barceloni za strokovno usposabljanje priseljencev, v katerih je vključenih na stotine ljudi iz več kot 30 držav; Baniland, tehnična strokovna šola v Cebuju (Filipini); Strathmore College in Kianda College, dve šoli v Nairobiju (prvi dve medrasni šoli v Afriki), iz katerih je nastala Univerza Strathmore; izobraževalni center za delavce Elis in gostinska šola Safi v rimski četrti Tiburtino, v župniji, ki jo je sv. Janez XXIII. zaupal duhovnikom Dela in katere vrata je odprl bl. Pavel VI. leta 1965. Podobnih je še na desetine drugih neprofitnih dejavnosti po vsem svetu.

V to hvaležnost vključujemo tudi 15 let v Sloveniji, odkar smo se poleti 2003 vselili v najeto stanovanje na Vegovi ulici in smo v prvih dneh hodili maševat v Trnovsko cerkev, kjer nas je prisrčno sprejel župnijski upravitelj. Prišli smo, da bi služili Cerkvi v Sloveniji. Medtem ko smo urejali vse potrebno v stanovanju, smo karizmo Dela predstavili ljudem, ki smo jih srečevali.

V Ljubljani sta bila v teh letih odprta dva majhna študentska domova – eden za dekleta in eden za fante –, v katerih vlada značilno družinsko vzdušje. V želji, da bi ponudili krščansko izobraževanje tistim, ki to svobodno želijo, lahko stanovalci skupaj s kolegi in prijatelji izkoristijo te dejavnosti za osebnostno rast, na primer pri srečanjih z gosti iz sveta kulture in stroke, na izletih v različna mesta in ogledih umetniških znamenitosti, pri skupnem bivanju ob koncu tedna, pri športu …

V zadnjih mesecih si prizadevamo za cilje, h katerim nas je usmeril novi prelat Dela, msgr. Fernando Ocáriz, skupaj s svojim Svétom: posvetiti naše apostolsko prizadevanje na prvem mestu mladim, družinam in najbolj pomoči potrebnim. Pred tremi leti je bila vzpostavljena slovenska sekcija International Federation for Family Development (IFFD), ki organizira tečaje za pomoč staršem pri njihovem poglavitnem poslanstvu: da bi bili boljši zakonci in starši, dobri vzgojitelji svojih otrok. Ti tečaji, ki potekajo po metodi, značilni za poslovne šole, kjer se učijo na realnih primerih (case study), so razširjeni že v 70 državah.



Še druga dejavnost, ki nas spominja na to, kako je začel sv. Jožefmarija, pa je oskrba domov za ostarele: maševanje, spovedovanje, podeljevanje bolniškega maziljenja, spremljanje oseb z osebnim in duhovnim pogovorom. V začetnih letih Dela v Sloveniji se držimo nasveta svetega Jožefmarija: “Sanjajte in resničnost bo presegla vaše sanje.”

Feliu Torra