V četrtek, 6. maja 1976, ob 21. uri je v našem blokovskem stanovanju zažvenketala posoda. Omare so zaječale, luč je zanihala, mi pa smo se prestrašeno spogledali in skupaj s sosedi zdrveli na cesto. V Ljubljani je k sreči ostalo le pri strahu, v Breginjskem kotu in bližnjih vaseh so se podirale hiše, najhujše uničenje pa je bilo čez mejo v Italiji, kjer je umrlo skoraj tisoč ljudi.

Žarišče tega najhujšega potresa v prejšnjem stoletju pri nas je bilo pod 1505 metrov visoko goro San Simeone. Ta leži dobrih trideset kilometrov severno od Vidma (Udine), kjer se predgorje Karnijskih Alp stika s Furlansko nižino. Ob njenem vznožju se 170 kilometrov dolga reka Tilment združi z Belo in obrne proti jugu. Gora, ki je dobila ime po cerkvici sv. Simeona, je podobna prisekani piramidi s strmimi skalnatimi pobočji. Zaradi obrobne lege je zelo razgledna, slovi pa tudi po bogatem rastlinju in metuljih. Na njen vršni del pelje ozka asfaltno-betonska cesta, ki je velik izziv za kolesarje. Tej se občasno pridruži tudi planinska pot iz vasi Bordano ob južnem vznožju gore.

STRMA JE POT NA VRH

Vzpon na San Simeone začnemo za župnijsko cerkvijo v Bordanu, kjer nas oznaka za pot metuljev (sentiero delle farfalle) usmeri navkreber. Lahko pa po zgledu večine drugih izletnikov nadaljujemo vožnjo proti kraju Internep­po in jezeru Cavazzo ter na prevalu zavijemo desno. Ozka cesta nas čez dobrega pol kilometra pripelje do razcepa, kjer je majhno parkirišče. Z njega krenemo peš po desni cesti, ki jo čez slabe četrt ure prečka steza iz Bordana. Ta gre najprej trikrat čez širšo gozdno pot, nato zavijuga čez čedalje strmejše pobočje. Na njem se pokaže mogočno skalovje, vendar se mu steza vselej ogne.

Čez tri četrt ure prispemo mimo v skalo vdelane kapelice znova do ceste. Z ovinka je lep razgled na vas Bordano, ki je imela v začetku lanskega leta 764 prebivalcev. Nad njo se dviga 1049 metrov visoka gora Brancot, na levi je predgorje Julijskih Alp s Huminom, še posebej zanimiv pa je pogled na reko Tilment. Njeni široki prodnati strugi lahko s pogledom sledimo daleč v Furlansko nižino, kjer so druge pokrajinske podrobnosti že zabrisane.

ORLI IN PETELINČKI

V nadaljevanju večkrat prečkamo cesto. Vsi prehodi so dobro označeni z manjšimi kažipoti in rdečimi talnimi puščicami. Nenadoma se pobočje prelomi, drevje se razmakne in pred nami se pokaže razgibana planota. Z nje se radi spuščajo padalci, ki si nebo delijo z beloglavimi orli.

Malo više stoji nad cesto cerkvica sv. Simeona. Zgradili in posvetili so jo leta 1330. Potres pred štiridesetimi leti jo je močno poškodoval, vendar so jo obnovili. Za njo vidimo razpotegnjeni vrh gore. Kažipot pravi, da je do njega ura in dvajset minut, vendar ga bomo brez pretiranega naprezanja dosegli že v tri četrt ure.

Cesti sledimo do konca betonske prevleke, nato nadaljujemo po srednjem kolovozu mimo počitniških hišic do dobro vidnega razpotja. Tam zavijemo desno na gozdnato pobočje. Na drevju je čedalje manj listja, na tleh pa čedalje več (na tisoče) votlih petelinčkov. Ko se namnožijo še skale, doslej ravna steza zavijuga, se izvije iz objema dreves in vzpne na vrh. Z njega vidimo nepregledno množico gora in dolino, kjer se združita bela jezika Tilmenta in Bele.

NEUSTAVLJIVA PRIVLAČNOST

Izlet lahko podaljšamo z obiskom italijanske vojaške utrdbe na Monte Festi – stranskem vrhu na severozahodni strani San Simeona. Vendar se mi za to nismo odločili, saj smo hoteli videti še dve zanimivosti v dolini. Prva je hiša metuljev v vasi Bordano (www.bordanofarfalle.it), ki je menda največja te vrste v Italiji. Na začetku ogleda spoznamo telesni ustroj teh barvitih žuželk, njihove razvojne stopnje, prehra­njevanje in razmnoževanje, sovražnike in obrambo, govorico njihovih barv in mimikrijo. Besedila so v italijanščini in angleščini, pri blagajni pa je na voljo tudi slovenski prevod. V drugem delu se sprehodimo skozi rastlinjake, ki posnemajo življenjsko okolje tropskih gozdov Afrike, Azije in Južne Amerike. Med bujnim rastlinjem se prosto spreletava na stotine barvitih metuljev, ki jih lahko tudi fotografiramo (prepovedana je le uporaba bleskavi­ce). Za nas so bili vsi prostori enako zanimivi, mi pa smo bili najbolj zanimivi afriškim metuljem. Ker so jih očitno privlačili naši telesni sokovi, ki so se obilno izločali­ med vzponom na San Simeone, so nam sedali na glavo, roke in obleko. Tako smo tudi mi postali zanimivost – še posebej, ker drugi obiskovalci niso poznali pravega vzroke naše priljubljenosti.

POTRES

Na pragu večera smo se iz Bordana odpeljali še v Humin. Nad mestom s približno 11.000 prebivalci so se zbirali črni nevihtni oblaki, zaradi katerih smo še močneje podoživeli tragedijo pred štirimi desetletji. Razstava pod arkadami na Via Giuseppe Bini malo pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja zelo nazorno prikazuje posledice 57 sekund dolgega tresenja tal, ki je 6. maja 1976 pobilo 965 ljudi in mesto spremenilo v kup ruševin. Na fotografijah vidimo porušene cerkve in hiše, zasute avtomobile, stole in žimnice, na katerih so ljudje preživeli noč, s tramovi podprte stene ter množico gasilcev in prostovoljcev. Vidimo pa tudi posnetke obnove: ta je bila tako temeljita, da se nam zdijo slike uničenja skoraj neverjetne. Življenjski pogum domačinov in trud tistih, ki so sodelovali pri obnovi, je občudoval tudi papež Janez Pavel II., ki je 3. maja 1992 obiskal Humin.

Minule dni je bilo v Huminu veliko spominskih prireditev. Mesto je obiskal italijanski predsednik Sergio Mattarella, med obiskovalci na ozkih ulicah pod gradom pa smo – tako kot v hiši metuljev v Bordanu – slišali tudi govorico slovenskih turistov. n

Osnovni podatki

San Simeone (1505 m)

Izhodišče: Bordano blizu Humina (Gemona del Friuli).

Dostop: Po cesti Videm–Trbiž peljemo do Humina. Na semafori­ziranem križišču namesto v sre­dišče naselja zavijemo čez reko Tilment in na krožišču za mostom proti vasi Bordano.

Kratek opis poti: Vzpon lahko začnemo na dveh krajih. Malo naprej od župnijske cerkve v Bor­danu gremo pri tabli z napisom sentie­ro delle farfalle (pot metuljev) nav­kreber. Lahko pa nadaljujemo vož­njo proti jezeru Cavazzo in na prevalu zavijemo desno proti San Simeonu. Čez dobrega pol kilometra prispemo do razcepa, kjer je majhno parkirišče. Od tam gremo peš po desni cesti do četrt ure oddaljenega križa­nja s stezo iz Bordana. Ta se požene v strmo pobočje, večkrat prečka cesto in se vzpne na planoto. Od cerkve sv. Si­meo­na nadaljujemo do konca betonske ceste in nato po sred­njem kolovozu do kažipota, ki nas usmeri na stezo do vrha. Pot je dobro označena.

Višinska razlika: 1.280 m (iz Bor­dana) oziroma 1.150 m.

Dolžina vzpona: 3 do 3 ure in pol.

Zemljevid: Prealpi Carniche e Giulie del Gemonese, Tabacco 020, 1 : 25.000.

Zanimivosti v bližini: utrdba na Monte Festa (1055 m), Hiša metuljev v Bordanu, jezero Cavazzo, Humin, Pušja vas (Venzone).