Maše so se udeležili številni vidnejši predstavniki slovenskega političnega in družbenega življenja. FOTO: Tatjana Splichal. 


V ljubljanski stolnici je potekala sveta maša za domovino ob 30-letnici slovenske samostojnosti. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore. Poleg cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov so se je udeležili tudi najvišji predstavniki slovenskega političnega vrha, člani diplomatskega zbora ter predstavniki vojske, policije in drugih ustanov gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja.


Nadškof Zore: »Naša preteklost je čudežna, saj smo obstali na prepihu narodov, kultur, jezikov in poti.« FOTO: Tatjana Splichal. 

Samostojnost je živela v ljudeh že pred osamosvojitvijo

Nadškof Zore je v pridigi poudaril, da samostojnosti Slovenije ne bi bilo, če ta ne bi živela v ljudeh že dolgo pred 25. junijem 1991. Ob tem je spomnil na Marka Kremžarja, ki je umrl 11. junija letos. »On in toliki drugi so v sebi nosili samostojno Slovenijo, ko se je zdelo, da je ta misel utopija, da je sanja, ki nikoli ne more biti izsanjana, želja, ki more rojevati samo bolečino. Gospod Kremžar je bil begunec, bil je del »emigracije«, ki se je izgovarjala kot psovka, njegova Slovenija ni bila svobodna, a v njegovem srcu in v srcu ljudi, ki so mislili in živeli tako, kot je živel on, je bila ves čas svobodna in samostojna.« Ob tem je dodal, da je naša preteklost čudežna, saj smo obstali na prepihu narodov, kultur, jezikov in poti. Živeli smo v prostoru, v katerem smo morali biti odprti v soseščino. »Ta nas je oplajala s svojimi dosežki in spodbujala naš vsestranski razvoj. Ne le, da smo se od drugih učili, ampak smo bili tudi dovolj ustvarjalni, da smo naučeno nadgradili in tudi sami prispevali v svetovni zaklad znanja in napredka. Po drugi strani pa smo znali ohranjati svoje jedro, svoje bistvo, ki nas je delalo prepoznavne najprej nam samim, potem pa tudi tistim, ki so nas srečevali.«


Predsednik vlade Janez Janša. Ob njem apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. FOTO: Tatjana Splichal. 

Hvaležnost ljudem, ki so zaznali zgodovinski trenutek

Brez ljudi, ki so bili pozorni na znamenja časov in so, čeprav morda s premajhnimi političnimi izkušnjami, spoznali, da se je svet za nekaj trenutkov odprl za nove možnosti, bi svetloba ugasnila in svet bi se spet zaprl, je opozoril nadškof Zore in dejal: »Zato smo hvaležni vsem, ki so ta trenutek zaznali, v večini pa so ga isti ljudje tudi uresničili, ob sodelovanju mnogih. Ne glede na vse, kar poslušamo, kdo je bil osamosvojitelj in kdo ne, je dejstvo, da smo imeli sicer najprej res predsedstvo Republike Slovenije, samo eden pa je bil prvi predsednik vlade, prvi obrambni, notranji ali drugi resorni minister, le eden je bil prvi poveljnik nastajajoče Slovenske vojske. Tega mesta jim v zgodovini slovenske države ne more nihče vzeti.«


Predsednik države Borut Pahor. FOTO: Tatjana Splichal. 

Nadškof Zore je izpostavil, da bi bila naša pot v samostojnost zelo drugačna, če ne bi bilo Slovencev z velikim srcem in mogočno zavestjo, zlasti v najbolj odločujočih državah. »Skupaj z duhovniki, ki so tam vodili krščansko in slovensko skupnost, so nagovarjali politike, diplomate, gospodarstvenike in druge ter tako dali vedeti, da nastaja Slovenija. Bili so na trgih velikih mest, zbirali so se pred parlamenti držav – brez koles, pač pa z zastavami – slovenskimi zastavami in gesli, ki so promovirala Slovenijo. Ker so bili ugledni in uspešni člani družbe v teh državah, so njihovemu glasu prisluhnili. V njih se ja za našo Slovenijo ponovila zgodba svetopisemskega Jožefa, ki so ga bratje prodali v Egipt, on pa jih je v stiski reševal pred poginom,« je poudaril ljubljanski nadškof.


Svete maše so se udeležili številni predstavniki cerkvenega zbora. FOTO: Tatjana Splichal. 

Pomen slovenske Cerkve pri osamosvojitvi Slovenije

»Danes tudi s ponosom in hvaležnostjo gledam na delovanje naše Cerkve in tolikih z njo povezanih ljudi. Škofje in duhovniki so v času zatiranja nosili v duši svobodo; ne obsodbe, ne zapori in ne šikane jim te svobode, za katero nas je oprostil Kristus, niso mogli iztrgati iz src. Zato so tudi z navdušenjem pritrdili delu za samostojnost in zanj navduševali ljudi. Pri tem jih je navdihoval zgled nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je v tistih časih deloval kot pravi ambasador Slovenije v Evropi. Pomembno vlogo je imela tudi Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci pod vodstvom nadškofa Antona Stresa, ki je nagovarjala javnost s temeljnimi načeli družbenega nauka Cerkve. Globoko hvaležnost smo dolžni tudi Svetemu sedežu in papežu sv. Janezu Pavlu II., ki se je v času osamosvajanja živo zanimal za dogajanje v Sloveniji, Sveti sedež pa je 13. januarja 1992 tudi med prvimi priznal samostojno državo Slovenije in s tem pomembno vplival tudi na druga priznanja, zlasti evropskih držav,« je izpostavil nadškof Zore in se ob tem spomnil vseh, ki so v obrambi za Slovenijo umrli ter bolečine njihovih bližnjih.


Predsednik Državnega zbora Republike Avstrije Wolfgang Sobotka. FOTO: Tatjana Splichal. 

»Prepoznati moramo duhovno zgodovino našega naroda«

Nadškof Zore se je vprašal, ali smo danes tam, kjer smo ob razglasitvi samostojnosti verjeli, da bomo? Kot pravi, smo, a ne še v vseh segmentih družbe, ne še v vseh podsistemih države. »Da bomo mogli v resnici priti tja, kamor želimo priti, se bomo morali tudi dejansko, v delovanju vseh ustanov družbe posloviti od revolucionarne prakse in njenih »pridobitev«. Ali kot je dejal Marko Kremžar v pogovoru z novinarjem Jožetom Možino, da ima Slovenija možnost postati ena najbolj razvitih evropskih držav, če prekine socialistično miselnost, ki hromi razvoj, in uveljavi svobodo ter zasebno iniciativo.« Nadaljeval je, da bomo morali prepoznati duhovno zgodovino našega naroda, zgodovino krščanstva. »Danes je videti, kot da je nekatere sram krščanstva, ki je vgrajeno v našo preteklost in v marsičem tudi v sedanjost. Tudi Cankarja je bilo sram njegove matere, ker je bila preveč »kmetiška«, a vendar ga je ona rodila in njeno garanje ga je šolalo.«


Pri maši so bili navzoči tudi predstavniki drugih verskih skupnosti. FOTO: Tatjana Splichal. 

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore je pridigo zaključil z besedami: »Dragi bratje in sestre, naj to razmišljanje končam z optimističnim pogledom dr. Marka Kremžarja: »Prepričan sem, da je pred Slovenci veliko več prihodnosti, kakor pa imajo za sabo preteklosti.« Priznajmo preteklost in živimo v prihodnost. Bog te blagoslovi, ljubljena Slovenija. Naj te blagoslavljajo tudi naša dejanja, naša ljubezen in zvestoba.«


Pri bogoslužju so poleg Vojaškega vikariata pri SV in Zbora Slovenske filharmonije sodelovali tudi predstavniki Enote za protokol ter kvintet trobil orkestra Slovenske vojske. FOTO: Tatjana Splichal. 

Po maši je zbrane nagovoril predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle in poudaril pomen kristjanov v času osamosvojitvenega procesa.


Preberite še: 
- Okrogla miza ob molitvi za domovino [VIDEO]
- 30 let samostojne Slovenije
- Praznovanje jubileja Slovenije v Katoliški cerkvi