Na 2. Nikodemovem večeru, ki ga je povezovala KristinaKrašna, smo z gostom patrom Silvom Šinkovcem iskali odgovore na vprašanja, kakoprepoznati samoljubno žalost, kako jo pregnati iz srca in kako živeti pristnoveselje.

Papež Frančišek nas vabi k veselju, a v  naša šibka človeška srca se tako rada naseližalost, samoljubna žalost, za katero papež pravi, da izvira iz bolestnegaiskanja lagodja, površinskih, trenutnih užitkov in lastnih koristi. Takšno srcene zmore uživati več blagega veselja v božji ljubezni in ne utripa več v navdušenjuza dobro. Postane žalostno, nezadovoljno in brez življenja. Ne zmore večslišati božjega glasu, razumeti ubogih, sprejemati brezpogojne božje ljubezniin ohranjati dobroto. Človek izgubi človečnost in postane samo potrošnik tersuženj zadovoljevanja potreb. Bog nas želi tega osvoboditi. »To ni življenje vDuhu, ki priteka iz srca vstalega Kristusa.« je pater Šinkovec zaobjel papeževebesede in spodbudil k odločitvi, da žalost zamenjamo za veselje, ki ga v nasprebudi zaupljiva, vztrajna molitev ter aktivno krščansko evangeljsko življenje.

Pravo pristno veselje prinaša evangelij in preko njeganas Jezus v polnosti hrani vsak dan, kjer najdemo mnoge razloge upanja inveselja. V papeževih pronicljivih nagovorih v knjigi »Evangelij življenja«mnogi vsakodnevno najdejo veselje, upanje in tolažbo ter nagovarjajo, vabijo,da pijete iz Studenca, katerega voda je vedno čista.

Klara Gabrovšek (besedilo in fotografiji)