Levkemija je taka bolezen, da se med kemoterapijo bolniku popolnoma uniči imunski sistem. Zato je med zdravljenjem potrebna izolacija. Že na začetku zdravljenja sem vedel, da bo trajala štiri mesece. Kljub temu sem bil prve dni precej vznemirjen. Kmalu sem spoznal, da si moram urediti življenje v majhni bolniški sobi. Zadal sem si, da bom opravil vse potrebno, da ohranim dostojno življenje. In zato uvedel rutino vsakdana. Večkrat sem se zalotil, da bi kakšno reč, recimo tuširanje, kar opustil.

Aleš Čerin. Foto: osebni arhiv


V izolaciji človek zlahka postane len … in gleda ves dan TV ali »bluzi« po internetu. Vse to sem zavestno omejil. Ogledal sem si le kakšen dober film, potem pa TV takoj ugasnil. E-pošto in družbena omrežja sem vklopil nekajkrat na dan in ljudem odgovoril, potem pa ugasnil. To priporočam tudi v teh dneh, ko nas prav spodbujajo, naj gledamo internet ali TV. Da, a vsebine je treba skrbno izbirati – sebi in otrokom. Predvsem pa nobenih slabih vsebin – trapastih nadaljevank in predvsem ne pornografije.

Uvedel sem telovadbo. Kadar sem le mogel, sem delal raztezne vaje, vaje za moč in gonil sobno kolo. Ko nisem mogel voziti kolesa, sem – med molitvijo rožnega venca – hodil po sobi. Kot kakšen zapornik. Telovadite – skupaj z ženo in otroki. Dobro je ohranjati vzdržljivost, da če že dobimo virus, ga laže prebolimo.

V samoizolaciji se prav zlahka pogovarjamo. V globine.

Skoraj vsak dan me je obiskala žena ali kakšen od otrok, nekajkrat prijatelj. Pogovori so bili zelo globoki in dolgi. V samoizolaciji se prav zlahka pogovarjamo. V globine.


Aleš Čerin. Foto: Vid Ponikvar/Sportida


V bolniško sobo sem si dal prinesti dobre knjige in vsak dan sem prebral nekaj poglavij. Sedaj je torej čas, da preberemo tiste knjige, za katere nikoli nismo našli časa. Zakonci lahko začnete SKUPAJ brati knjigo in SKUPAJ razmišljati ob njej. V sobo sem si dal prinesti kitaro in sem igral ter prepeval. Če igrate inštrument, je sedaj čas, da ga vzamete v roke in obnovite znanje.

Zadal sem si, da bom več in bolj goreče molil

Že na začetku sem si dal prinesti v sobo Sveto pismo. Vsak dan sem prebral dnevno Božjo besedo in še marsikaj. Včasih sem se prav »študiozno« lotil kakšne teme in jo predelal.

Zadal sem si, da bom več molil, bolj goreče, z več poslušanja Boga – vsaj 20 minut kontemplativne molitve. Skoraj vsak dan sem bil prek interneta pri maši v svoji župniji. Na isti način bodimo pri maši v tem času. Vsak dan.

Zdi se veliko, a se je dalo vzdržati v majhni bolniški sobi. Samoizolacija zaradi koronavirusa je zame po izkušnji ob zdravljenju levkemije zelo lahka.

O avtorju TUKAJ.

*Članek je bil objavljen v rubriki Trenutek v 13. številki tednika Družina.*