Pater Pij (1887–1968) je pri krstu dobil ime Francesco po svetniku Frančišku Asiškemu. V mladosti je bil veliko bolan, zato mu niso napovedovali dolgega življenja, a je kljub temu postal plemenit duhovnik in spovednik. Imel je sposobnost bilokacije in prejel je stigme – Kristusove rane.

Sled njegovega življenja je dobra vidna v kraju San Giovanni Rotondo, kjer si lahko ogledamo prvotno cerkev, samostan, muzej, novo cerkev patra Pija in njegov grob, ter tudi bolnišnico, ki jo je pater Pij ustanovil – imenuje se Hiša lajšanja trpljenja.
Na njegovo priprošnjo so se že za časa njegovega življenja dogajala čudežna ozdravljenja, ki smo jim priča vse do današnjih dni. V nadaljevanju si preberite tri čudežna pričevanja, kot so zapisana v žepni knjižici Ognjišča z naslovom Pater Pij.


Lucia Bellodi

Kmečko dekle Lucia Bellodi je od svojega 14. leta dalje imela hudo sladkorno bolezen. Prva štiri leta so jo prevažali iz ene bolnišnice v drugo. Stanje se ji je poslabšalo. Nobenega upanja ni bilo, da bi ozdravela.

Poslali so jo v dom onemoglih. Bila je neprestano žejna. Na praznik sv. Rešnjega telesa 1952 je nehala piti vodo. Prosila je, da bi smela iti v kapelo. Prej je želela le kozarec vode. Sestra je pomislila, da se bliža konec. Lucia je rekla: »Prikazal se mi je pater Pij. Prav tak je bil, kot je na sliki. Rekel mi je, naj zaupam v Božjo pomoč.«

Dve sestri sta ji pomagali v kapelo. Po molitvi so jo odvedli v njeno sobo. Poklicali so duhovnika. Odprla je oči, se blaženo nasmehnila, sedla na posteljo in rekla: »Pater pij mi je rekel: "V Božjem imenu, zdrava si!" In povabil me je, naj pridem v njihov samostan.«

Res je ozdravela. Pet dni pozneje je šla v San Giovanni Rotondo. Pater jo je smehljajoč sprejel. »Čakal sem te. Rekel sem ti, zaupaj v Božjo pomoč. Zdravniki bi ti ne mogli več pomagati.« Blagoslovil jo je in odpustil.


Foto: splet/arhiv Družine.

Francesco Ricciardi

Ricciardi je bil zdravnik v San Giovanni Rotondu. Po značaju je bil preprost in dober, čeprav na videz robat. Kmečki ljudje so ga imeli radi, saj jim ni kaj prida zaračunaval. Še sam je dal, če je videl potrebo. Vere pa, tako se je zdelo, ni imel nobene. O patru Piju in njegovih »čudežih« je dostikrat posmehljivo govoril. Bil je prepričan, da je vse skupaj goljufija. To je trajalo vrsto let.

Mož je zbolel. Zdravniki so ga pregledali in ugotovili, da ima raka na želodcu. Operacija bi mu podaljšala življenje za kake tri mesece. Bilo je prepozno. Doktor je umiral. Ljudje iz okolice so pred hišo molili zanj. Domači župnik Giuseppe Principe je prišel k njemu. Komaj je stopil v sobo, je že priletela vanj copata. »Ven, farjev ne maram!«

Župnik se je umaknil. Bolnik se je malo umiril in rekel: »Pustite me pri miru. Kakor sem živel, tako hočem umreti. Patru Piju bi se morda spovedal, a ga ne bo. Preveč sem se mu posmehoval.«

Župnik je brez besede šel k patru Piju. Pij je takrat še lahko zapuščal samostan. Takoj je pohitel v cerkev po sveto olje in Najsvetejše in se napotil – težko je stopal – k bolnemu zdravniku. Ta ni mogel verjeti. »Pater, ste res vi? Saj sem vas tolikokrat žalil! Oprostite!« Spovedal se je, prejel oba zakramenta. Vdan v Božjo voljo je čakal na smrt.

Toda Bog je odločil drugače. Tretji dan je bil zdravnik popolnoma zdrav. Postal je iskren Pijev prijatelj. Vsa Apulija je govorila o tem.

Giuseppa Marchetti

Bila je doma v Bologni. Ko je bila stara 21 let, je bila operirana na desni roki. Tri leta nato si jo je pri nesreči zlomila. Spet je bila potrebna operacija. Zdravnikova ugotovitev je bila, da dekle roke ne bo mogla nikdar več uporabljati.

Dekletov oče je pomislil: »Samo pater Pij še lahko pomaga.« S hčerko je odšel v San Giovanni Rotondo. Pater Pij ju je sprejel, blagoslovil dekle in rekel: »Zaupajte v Gospoda. Roka bo kmalu zdrava!« Bilo je konec julija 1930.

Vrnila sta se domov. Toda nobene ozdravitve. Na praznik sv. Frančiška Asiškega so Marchettijevi v sobi začutili prijeten vonj po narcisah in vrtnicah. Pojav je trajal četrt ure. Vsi so bili osupli. Tega dne je dekletova roka ozdravela. Rentgenski posnetek je pokazal popolno ozdravljenje.


Preberite še:
- Pot svetosti
- Don Bosko: ljubeznivi vzgojitelj