Sam svoje sreče kovač
Sam svoje sreče kovač
Kovačija Krmelj je ena redkih še preostalih rokodelskih delavnic pri nas. Njihova zgodovina sega v leto 1870; danes rezilna orodja po starodavnih postopkih izdeluje že sedmi rod Krmeljeve družine. Domača hči Mateja in njen mož Jože, ki sta kovačijo prevzela leta 1990, sta njeno prepoznavnost umestila na svetovni zemljevid predvsem s tem, da sta se specializirala za izdelke iz damaščanskega jekla in za rustikalno obdelane sekire. Obisk pri njih kot na dlani ponudi razlago znanega pregovora. Človek, ki v svoje delo vlaga toliko truda in volje, si prav gotovo lahko sam skuje še – srečo.
Sedemkrat v ogenj
»Začenjamo ob šestih zjutraj,« pove Jože, ko začne razkazovati delovne prostore. »Jaz pridem v delavnico še kakšne tri četrt ure prej, da pripravim vse potrebno.« Odprta ognjišča na oglje in koks, nakovala, ročna in vzmetna kladiva (norci), brusni kamen in številne klešče – to so pripomočki, s katerimi iz razžarjenih kosov najkakovostnejšega jekla i...