Kot smo videli v prejšnjem prispevku, so bili obrtni pomočniki najbolj mobilen in najsvobodnejši del obrtništva, ki je prepotoval največ sveta. Pomočnikovi vrnitvi s potovanja (ali ustalitvi v trgu ali mestu) je po navadi sledilo enoletno »stažiranje« pri kakem mojstru, ki ga je zaključila mojstrska skušnja. Mnogokrat pa pomočnika ob vrnitvi ni pričakala prosta obrtna pravica (jus), zato se je bil prisiljen tudi doma najprej zaposliti kot pomočnik.

Vstopiti med mojstre

Januarja 1761 je koroški pekovski pomočnik Janez Mihael Silbernagel pred celjskim mestnim svetom tožil svojo mojstrico, vdovo Frančiško Reininger zaradi povračila potnih stroškov. Vdova mu je bila namreč obljubila zakon, pomočnik pa je zaradi pridobitve dokumentov na svoje stroške odpotoval domov (od svojega brata je nameraval tedaj zahtevati tudi izplačilo dediščine). Po njegovi vrnitvi si je vdova premislila in s poroko ni bilo nič. Pekovka je imela seveda svojo plat zgodbe – priznala...