Sakralni opus, ki ga predstavlja v galeriji Družina, izkazuje inovativne motivne in kompozicijske pristope, brez posnemanja že obstoječih krščanskih ikonografskih predlog, poudarjajoč bližnjevzhodno kulturno atmosfero, ki jo v zahodni sakralni umetnosti praviloma pogrešamo.

Umetnico je na kratko predstavila Katja Repše, ki jo je opisala kot priznano likovno ustvarjalko nele v deželi Furlanija – Julijska krajina s središčem v Trstu, temveč v celotni domovini, o čemer priča eminentna monografija Vittorija Sgarbija.

Razstava bo na ogled do 12. marca 2016 v galeriji Družina, Krekov trg 1, Ljubljana.

Dimenzije v onstranstvo

O razstavnih delih je spregovoril kustos in likovni kritik Mario Berdič. Povedal je, da je prav januarja Alice Psacaropulo praznovala 95. rojstni dan, vendar še vedno ustvarja. Njen oče prihaja iz Grčije, kar je vidno tudi v njenih delih. Študirala je na Filozofski fakulteti v Trstu in na Akademiji za likovno umetnost v Rimu. Izpopolnjevala se je pri slavnem italijanskem slikarju, Feliceju Casoratiju. Bila je redna profesorica zgodovine umetnosti na klasični gimnaziji Petrarka v Trstu, predavala pa je tudi v državno umetniškem zavodu v Vidmu. Sodelovala je na beneškem bienalu.



Sakralni opus, razstavljen v Galeriji Družina, je nastajal v zadnjih 30 letih in predstavlja različne faze njenega ustvarjanja. Klasični krščanski motivi se pogosto povezujejo z glasbo, ki ima v sebi nekaj transcendentnega, onstranskega. Prav tako krivulje simbolično nakazuje ukrivljen prostor, ki se že v neke druge višje dimenzije. Mario Berdič je opozoril tudi na značilna oblačila. Ta ne sledijo grško-rimskemu slogu oblačenja, ampak vzhodnemu.



Razstavo je odprl italijanski veleposlanik Paolo Trichilo, ki je poudaril povezanost med Vzhodom in Zahodom v slikarkinih delih . Vsi obiskovalci so prejeli novi izvod Družine, v kateri je Ksenja Hočevar opisala delo slikarke Alice Psacaropulo.

Za glasbeno popestritev sta poskrbeli 16-letna violinistka Giada Visentin in pianistka Sabrina Comin.


O razstavnih delih je spregovoril kustos in likovni kritik Mario Berdič.





Foto: Jože Pavlič