Ponovno sem brala dnevnik cesarja Marka Avrelija, ki ga že stoletja berejo kot res moder in etično vzvišen pogled na življenje. A v vsej knjigi ni besede usmiljenje. Že to kaže, kako nov in poseben je bil Kristusov nauk, ko se je nenadoma pojavil.

S trakom čez oči

Danes radi ponavljamo, da živimo v vladavini prava. A nekdo, ki je na Dunaju študiral pravo, je povedal, da so jim na prvem predavanju dejali: Pozabite na usmiljenje. Znan pravnik je povedal, da ga kot odvetnika ne zanima resnica, ampak je njegova naloga, da zruši obtožnico. Ja, saj je Justitia, boginja pravice, upodobljena s trakom čez oči, slepa.

Iskala sem tisti zadnji napotek, ki bo bistven pri odrešenju. In nagovorilo me je: usmiljenje, ki si ga izkazal, bo tvoja ura resnice. V cerkvi, pri liturgiji, kar naprej in največkrat ponovimo: Gospodi, pomiluj! Gospod, usmili se! Kyrie eleison!

Če toliko prosimo Boga za usmiljenje, kako potem sami ne bi bili takšni?

...