s. Veronika Verbič: Trudimo se ostati to, kar smo – Bogu posvečene žene
s. Veronika Verbič: Trudimo se ostati to, kar smo – Bogu posvečene žene
s. Veronika Verbič (1970) je bila od leta 2019 provincialna predstojnica mariborske province, zdaj pa začenja šestletni mandat na čelu kongregacije. V noviciat je vstopila leta 1992, večne zaobljube pa izrekla leta 1998. Delovala je v župnijski katehezi in kot vzgojiteljica v Jegličevem dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Bila je voditeljica Družinskega centra mir, v redovni ustanovi pa so ji bile zaupane različne službe: poklicna pastorala, vzgojiteljica sester z začasnimi zaobljubami, voditeljica novink, hišna predstojnica, provincialna svetovalka in nazadnje provincialna predstojnica Mariborske province brezmadežnega spočetja.
V kratkem pogovoru za spletno Družino je ocenila trenutno stanje kongregacije, izpostavila prihodnje naloge oziroma izzive in podoživela trenutke izvolitve za novo vrhovno predstojnico.
Odgovarjala je nova vrhovna predstojnica kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja s. Veronika Verbič.
V kakšni kondiciji je kongregacija, vodenje katere prevzemate iz rok s. Klare Šimunović?
Lahko rečem, da je kongregacija kljub vsem izzivom dobro. Cenim medsebojno povezanost, čut pripadnosti in zvestobo karizmi ustanove. K temu so veliko prispevala različna srečanja pa tudi jubilejna praznovanja: 200-letnica rojstva naše ustanoviteljice m. Margarete Puhar, 120-letnica njene smrti, 150-letnica naše ustanove in 100-letnica prve delitve redovne ustanove na province. To je v sestrah poživilo zavzetost na vseh področjih redovnega življenja, v duhovnem življenju, življenju v skupnosti in v poslanstvu. Tako kot druge redovne ustanove se soočamo tudi z upadanjem števila, pomanjkanjem novih redovnih poklicev in višanjem povprečne starosti članic, kar od nas zahteva nenehno razločevanje, kaj je res potrebno in bistveno, ter opuščanje nekaterih dejavnosti in postojank. Trudimo se, da bi ob teh izzivih in spremembah ostale to, kar smo – Bogu posvečene žene.
Katere glavne izzive vidite v mandatu vašega vodenja kongregacije?
Temeljni izziv oziroma naloga je poslušanje Svetega Duha, prepoznavanje Božje volje in sprejemanje z njo usklajenih odločitev. Osnovno merilo razločevanja naj bo vprašanje, kje in kako se želi po nas svetu razodevati Bog in Njegovo kraljestvo. Kongregacija to pot razločevanja hodi ves čas, saj je bila vedno občutljiva za znamenja časa. Pred nami je torej nadaljevanje že hojene poti. V zadnjem obdobju je kongregacija storila nekaj organizacijskih sprememb, nekatere potrebne pa so nakazane ali začete. Kot odgovor na potrebne spremembe smo na našem XVI. rednem vrhovnem kapitlju pregledale in preuredile naša pravila. Naloga novega vodstva bo torej nadaljevanje zastavljene poti reorganizacije in prenove pravil.
Kako ste sprejeli novico, da ste izvoljeni za novo vrhovno predstojnico?
Težko je opisati vse, predvsem notranje dogajanje. V obhajanje kapitlja sem vstopila s prošnjo, da bi bilo vse delo in vse odločitve v skladu z Božjo voljo in v dobro vse ustanove. Med kandidatkami za novo vrhovno vodstvo so bile tudi sestre iz naše province. Kot provincialna predstojnica sem čutila, da bo vsaka od njih, če bo izvoljena, na nek način manjkala v provinci. To pomeni, da bi bila izvolitev katere koli od njih daritev province za dobro celotne ustanove. Tudi to sem že dalj časa, predvsem pa zadnji dan pred volitvami, ki je bil ves posvečen molitvi, polagala v Božje roke. Tako sem v volilni del kapitlja vstopila mirno. Ko sem med volitvami vrhovne predstojnice vse pogosteje slišala svoje ime, pa mi je bilo težko. Kljub predhodni molitvi in izročanju ni šlo mimo človeških dejavnikov – stiske in solz –, vendar so se po nekaj časa tudi ti v molitvi umirili. V novo poslanstvo se skupaj z dobrimi svetovalkami podajam z zaupanjem v Boga in v moči s strani sester izkazanega zaupanja.