V četrtek, 2. julija, je bilo po večmesečnem odmoru brez dogodkov v galeriji Družina odprtje razstave Damijana Stepančiča. Razstava je nastala ob izidu izvirnega slovenskega stripa Baraga: črna suknja med Indijanci o delovanju Friderika Ireneja Barage med Indijanci ob Velikih jezerih.

Razstavo je odprl ljubljanski nadškof Stanislav Zore, o stripu kot zvrsti, škofu Baragi in nastajanju stripa o njem se je z avtorjem pogovarjal Žiga Valetič. Poudarila sta, da je strip iz pogrošne literature zrasel v resen medij, ki lahko pripoveduje biografske in druge resnične zgodbe. Verski stripi so bili predvsem vzgojni, zdaj pa skozi njih spoznavamo življenje in delo pomembnih osebnosti. Prerasli so vzgojni element in postali umetnost. Kot primer umetniških ilustracij je Žiga Valetič omenil tudi Ilustrirano Sveti pismo.



Strip Baraga: črna suknja med Indijanci je označil kot kakovosten, saj združuje tri tokove: verskega, biografskega in zgodovinskega. Dobre zgodbe imajo izdelano dramaturgijo, lik v njej nekaj doživi, kar ga spremeni. Prav sprememba, ki jo je Damijan Stepančič opazil med slikama Barage kot kaplana in škofa Barage kot misijonarja med Indijanci. V njem sta se prepletli dve kulturi. Med ustvarjanjem stripa je v obsežen zvezek risal podobe iz njegovega in življenja Indijancev, kar smo si lahko ob odprtju razstave tudi ogledali.



Avtor je želel prikazati Barago kot človeka z občutkom za druge, ki pa je imel tudi dvome.



Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ob odprtju razstave dejal, je Baraga spisal veličastno misijonsko zgodbo, na katero smo Slovenci premalo ponosni. Indijancem je oznanjal evangelij in jim dal tudi slovnico. Ob tem je omenil še misijonarja Ignacija Knobleharja in Pedra Opeko. Vsi, ki srečajo Boga, naj začutijo, da je Cerkev misijonarska, je poudaril nadškof in dodal, da velja vabilo »Pojdite in oznanjate« vse od Jezusovega časa in časa velikih mož do sedanjosti, ko je to lahko tudi naša zgodba. Najprej pa moramo biti misijonarji v svojem srcu, kjer so lahko razdalje strašno velike, je opomnil. Naj vas knjiga povabi na pot oznanjevanja evangelija z besedo, risbo in samim seboj, je nadškof zaželel vsem obiskovalcem.


Nekaj Baragovih predmetov, ki jih je za razstavo posodil arhiv nadškofije Ljubljana, lahko vidite tudi v Galeriji Družina. 

Damijan Stepančič je sledil Baragovim dnevniškim zapisom in pismom ter na izviren način predstavil njegovo življenje in misijonarsko delovanje. Njegovo delo je predstavila Manica Ferenc, ki je poudarila, da je bil letos nominiran za Andersenovo nagrado, sicer pa je že uveljavljen ilustrator biografskih in literarnih stripov. Svoje ilustracije objavlja tudi v revijah Mavrica in #Najst. Pri založbi Družina je ilustriral božične zgodbe z naslovom V deželo luči in strip Mulc odkriva Sveto pismo.



Predmeti, ki jih je Baraga prinesel iz Amerike, so razstavljeni v Slovenskem etnografskem muzeju. Te je v zapisu, ki ga je prebral David Ahačič, predstavil dr. Marko Frelih, kustos v omenjenem muzeju. Zapisal je, da je bil Baraga prizemljen in pragmatičen človek, ki je pričaral svojevrstno vzdušje med Indijanci, ni pa pozabil na domovino, kar dokazuje njegova knjiga iz leta 1838 in predmeti iz Severne Amerike, med katerimi je posebej omenil obredno pipo miru.


V dogodek nas je z Bachovo glasbo vpeljala violinistka Kaja Sešek.

Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2020.

Foto: Tatjana Splichal

Videoposnetek odprtja razstave