Družinski zakonik je aprila letos v slovenski državni pravni red uvedel predporočno pogodbo, s katero naj bi se urejala premoženjskopravna razmerja med zakonci. Novost vzbuja veliko zanimanja strokovne in tudi širše javnosti.

Tovrstna pogodba sicer ni nekaj povsem novega, saj so se v 20. letih prejšnjega stoletja pred poroko sklepale ženitne in dedne pogodbe med zaročenci in njihovimi starši, ki so se veljale med trajanjem zakonske zveze in ob smrti enega od zakoncev. Zdaj so bolj razširjene v zahodnem svetu, slovenski civilnopravni sistem pa je do letos ni uveljavljal.

Predporočna pogodba ni greh, vendar …

Na Inštitutu za kanonskopravne vede so pojasnili, da so predporočne pogodbe sprejemljive tudi za Katoliško cerkev, če se ne sklepajo za primer razveze oziroma če se z njimi ne pogojuje sklenitve zakona. Vsekakor takšne pogodbe niso »grešne«. Lahko so celo zelo dobrodošle in koristne, saj skrajšajo neprijetne dolgotrajne sodne postopke ob smrti enega od zakoncev.

… se lahko zaradi nje zakon razglasi za ničnega, če je sklenjena za primer razveze

Zakon je sicer veljaven, če katoličana pred poroko skleneta pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (predporočno pogodbo), kot jo opredeljuje DZ, saj sama pogodba nujno ne bi vplivala na veljavnost sklenitve zakona. Vendar bi lahko bil zaradi nje zakon razglašen za ničnega, če bi zaročenca predporočno pogodbo sklepala kot varovalo za primer razveze, saj bi s takšnim dejanjem že nakazovala na to, da zakona ne pojmujeta kot nekaj trajnega in za vse življenje, kakor to določa kanonsko pravo, po katerem je zakonska zveza za cerkveno poročena zakonca dosmrtna skupnost. Če bi bila pogodba sklenjena za primer razveze, bi lahko govorili o hibi v privolitvi, zakon pa bi se lahko razglasil celo za ničnega, pojasnjujejo na Inštitutu za kanonskopravne vede.

Predporočna pogodba se torej lahko nanaša le na premoženjskopravna razmerja za čas trajanja zakonske zveze, ne pa tudi za primer razveze, kot to v prvem odstavku 85. člena dopušča zakon.