s. Mojca Šimenc, redovnica v salezijanskem redu Hčera Marijinih pomočnic, ki je doslej svoje poslanstvo opravljala kot višja predstojnica slovensko-hrvaške inšpektorije, je o novi funkciji, vlogi žensk v Cerkvi, kondiciji Cerkve v Sloveniji, njenih izzivih in prihodnosti spregovorila v današnjem pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Čutila, da jo Bog kliče

»Znotraj sebe sem čutila, da me Bog kliče,« je o tem, zakaj se je odločila sprejeti izziv, povedala s. Mojca. Zaveda se, da gre za odgovoren položaj, pravzaprav se je tega zavedela šele, ko je odločitev že sprejela. »Rada sem koordinirala že kot otrok, delno sem to veščino razvila tudi med opravljanjem nalog v svoji redovni skupnosti. Med drugim sem bila odgovorna za osem skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, moja naloga jih je bila povezovati med seboj in s centrom v Rimu.«

Ženske so polno navzoče v cerkvenih ustanovah

Splošna javna podoba Cerkve kot moške strukture, ki zdaj v delo vključuje tudi ženske, je za Šimenčevo nekaj novega, saj tega ni nikdar občutila na ta način: »Navsezadnje sem članica redovne skupnosti, ki jo vodimo ženske, hkrati smo ženske navzoče v različnih ustanovah znotraj Cerkve.«

Enakopravne tudi po teološkem nauku

Ženske so, kot je prepričana, v Cerkvi enakopravne moškim tudi po teološkem nauku. »Že na začetku Svetega pisma je zapisano, da je 'Bog ustvaril človeka po svoji podobi, moškega in žensko'. Tudi v hebrejščini v bibličnem kontekstu beseda ženska pomeni 'stoječa nasproti moškemu'. Gre torej za svetopisemsko enakopravnost od začetka, ki pa jo ljudje zelo hitro pozabimo ali obrnemo po svoje.«

Ni potrebe po duhovnicah

s. Mojce Šimenc ne moti, da ženske v Katoliški cerkvi ne morejo biti duhovnice, niti za to ne vidi potrebe, saj da imajo ženske že sedaj, če le razvijejo svoje specifične ženske lastnosti, dovolj možnosti za uresničevanje svojega poslanstva: »Tudi sicer se mi zdi biti duhovnik ali duhovnica, tehnično gledano, nekoliko naporno. Težko si predstavljam maševanje, spovedovanje in ostale naloge, ki jih je treba opravljati kot duhovnik.«

s. dr. Mojca Šimenc: Cerkvena hierarhija mora znati prisluhniti vernikom, jih usmerjati in jim nuditi podporo, v kar so škofje zadnja leta vložili precej truda. FOTO: Tatjana Splichal

V ozadju feministična želja iz 70. let

Po njenem je v ozadju razmišljanj, da bi morale biti ženske duhovnice, tudi za »feministično željo iz 70. let, ko se je poudarjalo, da bi morale ženske opravljati enake naloge kot moški, kar pa se mi zdi malo preživeto«.

Trdno na strani žrtev

Pri vprašanju preiskav spolnih zlorab v Cerkvi s. Mojca Šimenc trdno stoji na strani žrtev, ki jim je treba pomagati, storilce pa sankcionirati, saj gre za kriminalno dejanje in »tukaj ne more biti dileme. Je pa hkrati treba pomagati tudi skupnosti. Spolna zloraba in vsako drugo težko dejanje je namreč velika rana tudi za skupnost«.

Veselijo jo jasna navodila škofov

Po njeni oceni so slovenski škofje v zadnjih letih vložili veliko napora v preprečevanje in odkrivanje spolnih zlorab, seveda pa njihovo delo še ni končano. Veseli jo zlasti, da so dali jasna navodila, kako ravnati v primerih, ko obstaja sum zlorabe.

Optimistična kljub trendu upadanja vere

Trenutni položaj v slovenski Cerkvi ocenjuje kot dinamičnega in neimunega za zunanje spremembe, na trend upadanja vere in zanimanja za duhovne poklice v vsem razvitem svetu pa vseeno gleda z optimizmom, kajti »nihče ne ve, kako se bodo stvari obrnile v prihodnosti«.

s. dr. Mojca Šimenc: Papež Frančišek daje zlasti veliko izzivov, kako naj Cerkev izstopi iz svojih – včasih že nekoliko preveč – utečenih okvirjev in zaživi z ljudmi. Kot tak mi je osebno dragocen. FOTO: Tatjana Splichal

Prisluhniti vernikom, jih usmerjati in jim nuditi podporo

Cerkvena hierarhija mora znati, kot poudarja s. Mojca Šimenc, prisluhniti vernikom, jih usmerjati in jim nuditi podporo, v kar so škofje zadnja leta vložili precej truda: »Vsi se še učimo in zorimo. Četudi je cerkvena struktura včasih na videz nerodna in ne zna pokazati bližine z verniki, to ni iz slabih namenov, temveč ker nekdo ne ve, kako bi to naredil.«

Toliko sprememb kot prej v 1500 letih skupaj

Nov zagon je sicer dala ustanovitev treh novih škofij v Sloveniji leta 2006, a hkrati opozarja, da se je od tedaj v družbi storilo že veliko sprememb, »nekateri menijo, da toliko kot prej v 1500 letih skupaj, zato se že postavljajo nova vprašanja, kako naprej«. Odgovore na to Cerkev še išče, pojasnjuje Šimenčeva.

Delo papeža ocenjuje pozitivno

Pozitivno ocenjuje delo papeža Frančiška, zlasti njegovo željo v življenje in delo Cerkve vpeljati načela drugega vatikanskega koncila. »Daje zlasti veliko izzivov, kako naj Cerkev izstopi iz svojih – včasih že nekoliko preveč – utečenih okvirjev in zaživi z ljudmi. Kot tak mi je osebno dragocen.«

Kje je potrebna formalistična drža?

Kritike na račun papeža po njeni oceni prihajajo zlasti iz bolj tradicionalističnih krogov v Cerkvi. »Je že res, da je formalistična drža potrebna denimo pri liturgiji, ne pa povsod, zlasti ne v vsakdanjem življenju ljudi. In to poudarja tudi papež,« zatrjuje generalna tajnica SŠK.

Delo za mlade

In kako namerava usklajevati nove naloge z nalogami redovnice v skupnosti salezijank? »Potrebujem čas skupne molitve in srečanja s sestrami. Upam, da bo tudi nekaj časa, da bomo lahko skupaj delale za mlade. Zlasti pri tem se bom potrudila, kolikor se bo dalo,« je pogovor za STA zaključila Šimenčeva.