Slovenska misijonarka s. Marta Meško, rojena v Ukrajini, pripada Marijinim sestram čudodelne svetinje in je trenutno v Kijevu skupaj s še eno od kandidatk za vstop v red. »Gledali smo novice, ki so prikazovale, da so rakete priletele v center mesta. Čez nekaj časa je sledil drugi val napadov. Včeraj zjutraj, med našo molitvijo, je padlo zelo blizu naše lokacije, le približno 500 metrov stran. Tokrat se je stresla tudi hiša. Ta dan, po začetku vojne 24. februarja, je zame drugo močno doživetje zla vojne«, pretreseno pripoveduje s. Marta.

Raketa je zadela stanovanjsko hišo

Glede na poročila, ki jim sledijo, naj bi ruske sile napadale življenjsko pomembne infrastrukturne objekte v Kijevu, ki so pomembni za celotno državo. Cilj napada so bile elektrarne in toplarne. Ne daleč od nas je toplarna, ki je niso zadeli. Raketa je padla na stanovanjsko hišo, pripoveduje misijonarka: »Ne vem, kakšen je cilj takšnih bombardiranj. Zgodi se ravno nasprotno od pričakovanega. Ljudje se še bolj povezujejo med sabo in z vsemi možnimi sredstvi pokažejo, da si ne želijo ruskega diktatorskega režima. Spet in spet zbirajo denar za vojsko, da bi se lahko branili pred raketami in droni.«

Misijonarka ohranja optimizem, saj meni, da bo zlo vojne premagano. FOTO: Siniša Kanižaj

Ne čuti strahu

Včeraj se je situacija ponovila. »Zjutraj smo molili v kapeli in slišimo zvok - kakor žaga. Tokrat niso bile rakete, ampak iranski droni. Štirikrat je močno eksplodiralo. Čez nekaj časa so ponovno poskušali uničit toplarno v naši bližini in so spet zgrešili. A spet so žrtve civilisti, ljudje, ki so še spali. Cel dan sem v delu, ne čutim strahu.«

»Gospod je moj varuh«

Ko zvečer pomisli, da droni lahko zgrešijo svoj cilj in padejo, kamor niso bili namenjeni, »se še bolj zavem, da je moje življenje krhko. Zmolim kesanje in se uležem, kajti le Gospod je moj varuh.« Vse to jih še bolj kliče h goreči molitvi in služenju.

Življenje v Kijevu sicer teče običajno. »Trgovine, bolnišnice, banke delujejo, šolanje pa je spet prešlo na »online« način učenja. Versko življenje se tudi nadaljuje kot običajno.«

Božje varstvo

Ljudje, ki so preživeli nekaj časa pod rusko okupacijo, pogosto govorijo o božjem varstvu in pomoči, pojasnjuje s. Marta. »Gospa Katja je bežala iz svoje vasi skupaj z bolnim možem v osebnem avtomobilu. Ob tem sta naletela na ruske vojake. V tistem trenutku se je spomnila psalma 91, ki se začne: `Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.« Po spominu ga je zmolila. »Ko so se peljali mimo vojakov, jih ti niso opazili,« je veselo razlagala.

Hvala za molitev, za razumevanje, za prostor, ki ga dajete naši besedi.

Skupno vztrajanje

Ob tem se s. Marta zahvaljuje za vso pomoč, ki na različne načine prihaja iz Slovenije: hrano, zdravila, obleke, čistila in denarna sredstva. »Hvala za molitev, za razumevanje, za prostor, ki ga dajete naši besedi. Še naprej moramo skupaj vztrajati, da se bo zlo umaknilo in priznalo, da je že premagano.«