Dokumentarec predstavlja zgodbo o »materi Tereziji« iz Hondurasa, s. Marii Rosi Leggol, ki si je vse življenje neutrudno prizadevala za pomoč najrevnejšim otrokom v državi. Njena zapuščina je v sodobnem Hondurasu še zelo živa. S. Maria Rosa je prvo sirotišnico odprla leta 1964, leta 1966 pa je ustanovila še neprofitno organizacijo po imenu Sociedad Amigos de los Niños (SAN). Sčasoma je po vsej Latinski Ameriki zgradila več kot 500 domov za osirotele in zapuščene otroke.

Redovnica je pri svojem delu uporabljala celostni pristop: na življenja »svojih« otrok je vplivala tako, da je ustvarjala delovna mesta za njihove najbližje in celotne skupnosti, in sicer s pomočjo najrazličnejših vizionarskih podjetniških in izobraževalnih programov, najrevnejšim pa je prek ambulant in zdravniških brigad približala tudi zdravstveno oskrbo.

S. Maria Rosa nikoli ni dopustila, da bi njene načrte kakor koli zmotili diktatorski režimi, vojaški udari ali naravne katastrofe.

Nikoli ni dopustila, da bi njene načrte kakor koli zmotili diktatorski režimi, vojaški udari ali naravne katastrofe.

S. Maria Rosa je umrla oktobra 2020 v starosti 93 let, zaradi posledic koronavirusne bolezni. Po besedah honduraškega kardinala Óscarja Andrésa Rodrígueza Maradiage iz Tegucigalpe, v nadškofiji zbirajo pričevanja v upanju, da bi za s. Mario Roso v čim krajšem času lahko odprli beatifikacijski postopek.

Film o »materi Tereziji« iz Hondurasa. FOTO: elheraldo/hn.

Kdo je bila s. Maria Rosa Leggol?

S. Maria Rosa Leggol je bila 93-letna frančiškanska redovnica, ki je v svojem življenju ustvarila nepregledno število programov, s katerimi je pomagala več kot 87.000 otrokom v Srednji Ameriki, da so se izognili pastem revščine.

Začela je z domovi za osirotele otroke. Tudi sama je osirotela pri šestih letih, zato je tem otrokom želela ponuditi dom, ki ga kot deklica ni imela. Pri svojem delu je uporabljala resnično celostni pristop. Čutila je, da za ljudi ni treba le poskrbeti v materialnem smislu, temveč jim zagotoviti človekovo dostojanstvo. Za svoje »varovance« je ustvarjala zaposlitvene programe.

Sor je nenehno premišljevala o tem, kaj ljudje potrebujejo, in jim je to poskušala priskrbeti.

Z zdravniškimi brigadami je odprla več kot 150 ambulant na območju Srednje Amerike. V nekem obdobju je vodila hospic za otroke z aidsem. Leta 2001 je ustanovila dekliško šolo, popolno novost za najbolj uboga dekleta v Hondurasu, kjer jih je poučevala o spolu, ženski enakopravnosti, zdravju, ponudila pa jim je tudi možnost zahtevnejših, akademskih vsebin. Leta 2019, v starosti 91 let, je še vedno ustvarjala nova delovna mesta. Nenehno je premišljevala o tem, kaj ljudje potrebujejo, in jim je to poskušala priskrbeti.

Poklic pri šestih letih

S. Maria Rosa je kot deklica živela v majhnem pristaniškem mestu. Nekega dne je na plaži zagledala skupino nemških redovnic v dolgih črnih oblekah. Takrat so se ji zdele kot »majhna rdeča jabolka«, ker jim je bilo v redovnih oblačilih vroče in so imele zardela lica. Domači župnik je deklici pojasnil, da so redovnice prišle skrbeti za okoliške sirote in Maria Rosa je vzkliknila: »O, tudi jaz sem sirota!« Prepričana je bila, da bodo torej poskrbele tudi zanjo.

Že pri šestih letih je sestram oznanila, da Bog tudi njo kliče v redovništvo. Povabile so jo k sebi, misleč, da jo bo želja minila, toda dekletce je ostalo v redovni skupnosti.

S. Maria Rosa se v življenju ni ustrašila nobenega izziva.

Trdna vera

S. Maria Rosa ali Sor, kot so jo klicali, je živela po načelu, da je z vero vse mogoče, celo premikati gore. Pri svojem delu je bila nenehno priča drobnim čudežem. Nekoč je šla v zapor. V Hondurasu so tedaj otroci živeli v zaporu ob svojih starših. To so bili prvi otroci, ki jih je odpeljala iz zapora in jih naselila v svojih prvih domovih. Ko so ji v nekem trenutku sporočili, da v domovih ni več prostora, je kljub temu pripeljala skupino otrok, tik za njimi pa se je pripeljal tovornjak s 40 posteljami, ki jih je nekdo podaril sirotišnici. Za prvim je pripeljal drugi tovornjak, poln hrane. Vsega je bilo dovolj, da so poskrbeli za novo skupino otrok. Sor se ni ustrašila nobenega izziva.