Sveti Vid, ki je godoval 15. junija, je eden najbolj češčenih svetnikov na Slovenskem. Naši predniki so mu posvetili na desetine cerkva in ga uvrstili med štirinajst pomočnikov v sili. Po njem se imenujejo kraji Videm, Šentvid, Šembije in drugi pa tudi Šentviška planota, ki leži med Baško grapo in dolino Idrijce. Med vožnjo po obeh dolinah si kar ne moremo misliti, da se nad strmimi gozdnatimi pobočji skrivajo vasi, cerkve, pokošeni travniki, njive, gozdovi in griči, ki dajejo temu odmaknjenemu delčku Slovenije značilno podobo.



Za spoznavanje Šentviške planote imamo številne možnosti. Najlaže je, če se s Slapa ob Idrijci z avtom zapeljemo do posameznih naselij, se sprehodimo po njihovi okolici in si ogledamo najpomembnejše znamenitosti. Malo več truda je potrebnega za vzpon na Črvov vrh (974 m), ki je najvišji hrib na planoti. Najbolj naporen pa je kolesarski izlet – če ga seveda začnemo v dolini. Možna izhodišča so Slap ob Idrijci, Grahovo ob Bači in Klavže.

Cesta iz Klavž se skozi podvoz pod železniško progo brez oklevanja požene navkreber. Strmina nas kljub senci hitro ogreje. Po dobrem kilometru vzpona prispemo do samotne kmetije, po treh pa do krajevne table z napisom Logaršče. Smo že skoraj na robu Šentviške planote, ki jo v sliki in besedi predstavlja bližnja informativna tabla. Poseljena je bila že v mlajši železni dobi, pisni viri pa prva naselja omenjajo konec 12. stoletja. Tamkajšnji prebivalci so nekoč veljali za zagrizene upornike, zato so dejavno sodelovali pri tolminskem puntu leta 1713. Poseljenost se je v novejšem času močno zmanjšalo. Ob koncu 19. stoletja je na planoti živelo več kot dva tisoč ljudi, danes jih je le še okrog osemsto.

Če se nam ljubi večkrat stopiti s kolesa, lahko med izletom izvemo še veliko zanimivega. Večji kraji so namreč zgledno opremljeni z informativnimi tablami, planota pa ima tudi odlične splet­ne strani (glej osnovne podatke).
Kmalu prispemo do skupine hiš, pod katerimi stoji cerkev sv. Lucije. V minulih stoletjih je precej spreminjala podobo – tudi zato, ker so jo poškodovale strela in italijansko topništvo. Cesta se spusti do stičišča z makadamsko potjo z Idrije pri Bači, nato pa požene navkreber na Ponikve, ki so s približno 180 prebivalci največje naselje na planoti. Vas je dobila ime po požiralnikih, kjer se ob obilnejšem deževju nabere voda. Na planoti sicer ni površinskih voda, z vodo pa se lahko osvežimo pri informativni tabli v vasi. Na hribčku nad Ponikvami že od daleč zagledamo cerkev Marijinega obiskanja. Nemci so jo med drugo svetovno vojno požgali in razstrelili, tako da je ostalo le nekaj zidov in zvonik. Okrog njega je Jože Plečnik zasnoval novo cerkev, ki zbuja pozornost z nenavadno obliko. Okolica cerkve je imenitno razgledišče, saj so tik pred nami tolminsko-bohinjske gore.

S Ponikev se spustimo na Pečine. Nad hišami stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, pod vasjo pa lesena kašča s konca 18. stoletja. Mimo nje prispemo do odcepa proti Šentviški Gori. Znova moramo navkreber, tokrat do osrednjega dela vasi Prapetno Brdo. Sledi rahel spust, svet se odpre in pred nami se prikaže Šentviška Gora. Vas in planota sta dobili ime po mogočni župnijski cerkvi sv. Vida, ki jo krasijo poslikave Toneta Kralja iz leta 1941. Šentviška Gora je bila nekoč pomembno versko središče, saj je tamkajšnja duhovnija leta 1192 segala vse do Cerknega in Idrije.

Na začetku Šentviške Gore nas kažipot usmeri proti Bukovskemu vrhu. Cesta se hitro skrije v gozd in potegne navkreber. Preleti nas kanja, in sicer tako nizko, da razločno vidimo njen odprt kljun in grahaste prsi. Malo naprej doživimo še večje presenečenje: le kakšnih dvajset metrov pred nami cesto prečka srna s pikastima mladičema. Kmalu za odcepom proti Ponikvam (asfalt na tej cesti se pozneje spremeni v makadam) se svet odpre, mi pa krenemo navzdol proti vasi Bukovo, ki leži na zahodnem pobočju Kojce. Na križišču pod njo zavijemo v levo in se spustimo na Grahovo ob Bači. Ko prečkamo reko, se vzpnemo do glavne ceste, ki nas skozi Knežo pripelje nazaj v Klavže.



OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Klavže
Dostop: V spodnji konec Baške grape lahko prispemo po dolini Idrijce, čez Petrovo Brdo ali prek Mosta na Soči. V Klavžah zavijemo pri odcepu za Logaršče čez reko Bačo in nadaljujemo do železniške postaje, kjer pustimo avto.
Opis poti: Klavže–Logaršče–Ponikve–Pečine–Prapetno Brdo–Šentviška Gora–Bukovski vrh–Grahovo ob Bači–Kneža–Klavže. Pot je zelo razgibana z veliko vzponi in spusti. Ves čas vozimo po asfaltu, le pri spustu z Bukovskega vrha je pol kilometra makadama.
Če imate v nogah premalo moči za vzpon iz doline, lahko za potep po Šentviški planoti izberete eno od tamkajšnjih naselij.
Dolžina poti: približno 40 km.
Zemljevid: Turistični in kolesarski zemljevid Kobarid – Nadiške doline – Tolmin, 1 : 55.000.
Več informacij o planoti:
www.sentviskaplanota.si.