Clive Staples Lewis ali kratko C. S. Lewis se je rodil leta 1898 v Belfastu na Irskem. Krščen je bil v irski Evangeličanski cerkvi, a je v letih odraščanja vero zapustil in postal ateist. Silno so ga zanimali grška mitologija, islandske sage in okultni pojavi. Leta 1916 je bil sprejet na univerzo v Oxfordu, a kmalu poslan kot vojak v Francijo. Strahote 1. svetovne vojne so samo še poglobile njegov ateizem, čeravno sam pravi, da je bil vedno »jezen na Boga, ker ne obstaja«. Študiral je književnost in filozofijo in pozneje poučeval srednjeveško in renesančno literaturo na univerzah Oxford in Cambridge. Družil se je s skupino pisateljev in intelektualcev, imenovano Inklingi, ki sta ji poleg drugih pripadala tudi Lewisov starejši brat Warren in znameniti J. R. R. Tolkien, avtor Gospodarja prstanov. Po pogovorih s člani tega kroga, predvsem s Tolkienom, in z branjem Chestertonovega Večnega človeka se je spet približal krščanstvu, ki ga je v mladih letih zapustil, in z vso silovitostjo je začutil moč Kristusovega odrešenja in neznansko potrebo, da bi to veselo vest oznanjal s sredstvom, ki ga je obvladal, s pisano besedo. Zato ga imenujejo tudi apologet krščanstva.

Podobnost med Vesoljsko trilogijo in Zgodbami iz Narnije

V letih pred 2. svetovno vojno, ko so se ostro izrisovale grozeče sence nad Evropo, je nastala prva izmed treh knjig Vesoljske trilogije, S planeta molka. Lewis jo je začel pisati zaradi želje, da bi tudi v popolnoma sekularizirani žanr znanstvene fantastike uvedel krščanski realizem in upanje. Glavna oseba zlega pola je znanstvenik, imenovan Weston, ki nastopa v vseh treh knjigah, enako kot Ransom (pomen besede je odrešitelj, odkupitelj), katerega vlogo bi lahko primerjali z vlogo otrok v Zgodbah iz Narnije. Tam je, da nevtralizira zlo.



Vesoljska trilogija naj bi spadala v žanr znanstvene fantastike, vendar kdor bo v Vesoljski trilogiji iskal klasične vsebine tega žanra, bo presenečen. Najprej zato, ker je bila napisana v letih od 1938 do 1944 – danes vemo o planetih, ki jih opisuje, neizmerno več in so nekateri opisi za današnjega človeka res naivni, drugič pa zato, ker je Lewis uporabil znanstveno fantastiko bolj za kuliso oz. bolje rečeno zastor, v katerega je zavil sporočila, ki jih je želel posredovati bralcem. Tudi sam je imel pomisleke, ali naj bi to delo uvrstili med fantazijski žanr. Nazadnje je ugotovil, da bo edino na ta način prišlo med ljudi. Sam v knjigi pravi: »Na moj pomislek, češ, če bomo sprejeli fantazijski žanr, bi bralci utegnili zgodbo razumeti kot neresnično, je (Ransom) odgovoril, da bo v pripovedi kljub temu dovolj namigov za tiste redke, zelo redke bralce, ki so se ob branju pripravljeni poglobiti v sporočilo.«

Napeta zgodba prinaša uvid nečesa večjega

Sporočilo prve knjige S planeta molka govori o grehu in poželenju. Zgodba se začne z ugrabitvijo Elvina Ransoma, naključno mimoidočega lingvista, ki ga znanstvenik Weston in njegov pajdaš Devine želita žrtvovati bitjem na Marsu. Napeta zgodba je v resnici podlaga za ubeseditev dejstva, zakaj se Zemlja imenuje planet molka – njen angel, ki se je izpridil, se je zaradi svoje pokvarjenosti zakrknil in prenehal komunicirati z angeli drugih planetov – z nebesi, zato le-ti ne vedo, kaj se dogaja na Zemlji.



Druga knjiga, Potovanje na Venero, nas prenese na planet Perelandro, kjer se iščeta Gospa in Kralj, prispodobi za Adama in Evo pred padcem. Nečlovek v podobi zapeljivca Westona skuša izpriditi Gospo in preprečiti njeno pokorščino Maleldilu (Jezusu). Bralec spremlja njegovo zapeljevanje in Ransomovo nemoč, ko jo skuša ubraniti pred njegovim izprijenim nagovarjanjem. Skozi celotno knjigo se Westonovo zapeljevanje stopnjuje in izkaže osupljivo iznajdljivost ter vztrajnost. Ransom, ki je bil poslan na Venero, da bi »bil zraven«, dejansko lahko počne samo to, da je tam. Mar to ne spominja na Marijino vlogo v odrešenju? Bila je zraven … Vztrajnost bralca, ki mora z njima preživeti vse dolge ure v popolni temini podzemlja, ko se izkaže neverjetna zvitost zla, ki neprestano napada in zavaja nedolžno Gospo, je poplačana z zmago dobrega.

Brati z odprtim srcem

V tretji knjigi Ta ogabna moč je najmanj elementov znanstvene fantastike, dogaja se v angleškem mestecu Edgestaw, kjer hoče združba pokvarjenih znanstvenikov uničiti tradicionalne vrednote in uvesti izprijeno nadvlado nad svetom. Zadnji del je najobširnejši, vendar tudi najbolj zahteven za branje in razumevanje. Lewis je tudi v tem delu ostal zvest sam sebi: ne manjka vrtoglavih miselnih premetov; o simboliki, v katero je zavil sporočila, ki jih je želel povedati, so napisane obsežne študije, v blogih angleških bralcev lahko zasledimo cele traktate o pomenu Lewisovih prispodob.

Res je, Lewisa je treba brati z odprtim srcem in ne s prestrogimi logičnimi merili. Če pa se prepustimo njegovim opisom dogajanja, nas prevzame milina, s katero opisuje dogodke, ki velikokrat presegajo človeško razumevanje.

Trilogijo sva prevedla zdaj že pokojni Jakob Emeršič in žena Doroteja. Ilustriral jo je Damijan Stepančič.