V galeriji Družina smo upokojenemu papežu Benediktu XVI., velikemu tudi po svojih spisih in knjigah, ob 86. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval jutri, 16. aprila, danes čestitali na malce poseben način: s predstavitvijo njegovih del, ki so prevedena v slovenščino. Pred kratkim se jim je pridružila tudi knjiga njegovega brata Georga Ratzingerja: Moj brat, papež.

Med živečimi ni večjega teologa

Svoj pogled na Benedikta XVI. sta skozi svoje poznavanje in srečevanje z njim v pogovoru z direktorjem Družine Tonetom Rodetom delila z obiskovalci s. Marija Jasna Kogoj, poznavalka papeževih del, in dr. Anton Štrukelj, prevajalec. Oba sta si bila na koncu edina, da je Joseph Ratzinger zagotovo največji teolog sodobnega časa, ki pa ne očara le s svojimi razmišljanji, ki bodo verjetno še dolgo odmevala, ampak je velik tudi kot osebnost, znana po svoji milini, prisrčnosti in povezanosti s stvarnostjo.

»Njegova dela sekajo v teološke višine in globine«

Kogojeva se je spomnila svojih študijskih dni v Rimu, ko so z »velikim duhovnim užitkom žvečili« njegovo knjigo Uvod v krščanstvo, s čimer je v študentih budil zanimanje za teološka vprašanja v času (takrat so bile namreč knjige s tovrstno tematiko redke). Danes se z veseljem spominja tudi prijetnih srečanj, ko je Ratzingerja v jutranjih urah srečevala med prečkanjem trga sv. Petra v Rimu – zdel se ji je tako preprost in topel človek, zato jo boli, kadar ga predstavljajo kot »hladnega branitelja vere«. Ko je postal papež je bila prepričana, da je veliki cerkveni učitelj in izjemen intelektualec, ki je učil iz tega, kar je sam živel. Njegovo pristno človečnost v vsakdanjem življenju pa je skozi oči brata v novi knjigi Moj brat, papež pokazal Georg Ratzinger: »Dela Benedikta XVI. sekajo v teološke višine in globine, potem pa pride knjiga, ki nam ga pokaže v vsakdanjem življenju.«

Knjiga Moj brat, papež je že na voljo v spletni knjigarni:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/15B9D97AAE91A080C1257B2100382845?OpenDocument

»Tega ni mogel prepisati, to on je«

Anton Štrukelj je izpostavil presenetljivo vzporednost, ko je upokojeni papež leta 2007 izdal prvo okrožnico Bog je ljubezen, hkrati pa je izšel prvi del trilogije Jezus iz Nazareta: »Povedal je, da gre v knjigi za njegov osebni pogled, ne za papeško resnico, na kar je pokazal tudi s tem, da jo je izdal pod krstnim imenom.« Vanjo je vpletel tudi osebne skrivnosti, ko je naredil primero med življenjem in trto, ki jo je treba obrezovati – prav tako je tudi njega pot velikokrat vodila tja, kjer ni hotel biti: »Rad bi bil teolog, otepal se je cerkvenih služb, tako da je bila papeška služba v nekem smislu odpoved, a je bila njegova beseda tako še bolj slišana, kot če bi ostal v akademskih vodah.« V prvi okrožnici pa je presegel vse, kar je bilo do takrat napisanega o pristnosti Božje ljubezni, ki se odraža tudi v človeški ljubezni. To je prikazal na tako pristen način, da po Štrukljevem mnenju »tega enostavno ni mogel prepisati, ampak to on je«.

Kljub poznavanju težav Cerkve ni bil malodušen

Trilogijo Jezus iz Nazareta prevevajo tri značilnosti: zgodovinskost, znanstvenost (pri čemer se prav nič ne boji dialoga s sodobnimi spoznanji) in duhovnost, skozi katere pokaže, da gre za »moža sinteze in hkrati duhovnega človeka«. Kot posebnost je Kogojeva spomnila na knjigo Petra Seewalda Luč sveta (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/7A6306D833D67936C125782C002FC65D?OpenDocument), ki velja za najobsežnejšo knjigo intervjuja s cerkvenim človekom in skozi katero je Benedikt XVI. pokazal, kako dobro pozna položaj Cerkve v svetu in si ne zatiska oči pred njenimi težavami (še posebej, ko je rekel, da »papež ne diha filtriranega zraka«), hkrati pa ob tem nikdar ni bil malodušen: »Cerkev je Božja in Gospod nikoli ne spi na čolnu.«


»Nato se je bližal veliki dan, najpomembnejši v življenju bratov Ratzinger: v petek, 29. junija 1951, je kardinal Michale von Faulhaber v stolni cerkvi v Freisingu Josepha in Georga Ratzingerja posvetil v duhovnika. Bil je sončen poletni dan, ko naj bi 44 kandidatov reklo svoj »adsum« - »Tukaj sem!« Ko je nato ostareli nadškof, ki je bil že blizu konca svojega življenja, položil roko na Josepha Ratzingerja, je od velikega oltarja proti kupoli stolnice žvrgoleč vzletel škrjanec. Za mladega duhovnika je bilo to znamenje, odobravanje od zgoraj, da je bil na pravi poti. Na eni od dveh novomašnih podobic pa so bile k temu primerne Pavlove besede: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga.« (odlomek iz knjige Georga Ratzingerja: Moj brat, papež)


Sorodna novica: http://icd1.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/00F368E8E9DC9EE6C1257B4A002EC2F7


Fotografija 1: Knjige Josepha Ratzingerja, ki so izšle pri založbi Družina
Fotografija 2: s. Marija Jasna Kogoj
Fotografija 3: dr. Anton Štrukelj


Foto: D. O.