Protestom evropskih kmetov, ki so s traktorji zavzeli vpadnice v večja mesta in na ta način opozarjajo na nevzdržne razmere v panogi, na prenizke cene pridelkov, slabe delovne pogoje in neugodno obdavčitev, so se v začetku februarja pridružili tudi slovenski kmetje. Pravzaprav so slovenski kmetje na neživljenjske regulative, sprte z zdravo kmečko pametjo, in na kmetijstvu nenaklonjeno okolje, prvič opozorili z velikim protestom že lani spomladi. A kot je zdaj že jasno, pomembnejših premikov za boljše pogoje dela niso uspeli doseči.

O položaju slovenskih kmetov, prehranski samooskrbi Slovenije in vlogi zadrug pri ohranjanju domače kakovostne hrane smo se pogovarjali s Stankom Tomšičem, direktorjem Kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je s skoraj tisoč člani, 230 zaposlenimi in več kot 90 milijoni evrov letnih prihodkov največja kmetijska zadruga pri nas.

Zakaj se pozivov kmetov ne sliši?

Že več let na slovenski in evropski ravni opažam t...