Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ryszard Kapuściński: Imperij – o razpadu Sovjetske zveze

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 02. 02. 2024 / 14:50
Oznake: Družba, Knjiga, Svet
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 02.02.2024 / 17:18
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ryszard Kapuściński: Imperij – o razpadu Sovjetske zveze
Spomenik delavca in »kolhozinje« v Moskvi. VIR: omgfreeet.live

Ryszard Kapuściński: Imperij – o razpadu Sovjetske zveze

Cankarjeva založba je izdala prevod knjige poljskega novinarja in pisatelja Ryszarda Kapuścińskega Imperij, o razpadu Sovjetske zveze.

Imperij je potovanje in pripoved Ryszarda Kapuścińskega o razdejanih ozemljih Sovjetske zveze pred razpadom Sovjetske zveze (imperija), aktualna in pretresljiva reportažna pripoved o imperialni zavesti sovjetskih vladajočih slojev, ki je takoj po izidu leta 1993 postala svetovna uspešnica.

Avtor jo začne s pripovedjo o sovjetski okupaciji njegovega mesta na vzhodu Poljske leta 1939. Vrhunec doseže petdeset let pozneje z dolgim potovanjem po prostranih ozemljih Sovjetske zveze, ki ga popelje od strašljivih hodnikov Kremlja do zapuščenega gulaga Kolyme, od stavke rudarjev v polarnem krogu do panične vožnje z avtobusom v od vojne razdejanem Kavkazu. Prevod je naredil in spremno besedo napisal Niko Jež.

Monumentalna knjiga o razpadu Sovjetske zveze

Imperij je monumentalna knjiga o razpadu Sovjetske zveze. Ryszard Kapuściński v njej kombinira pretresljive spomine iz otroštva in reportažno pripoved o tem, kako je konec osemdesetih let 20. stoletja prepotoval šest tisoč kilometrov in v živo opazoval propad mogočnega imperija vse do njegovega konca leta 1991. Iz nove, »ptičje perspektive« je osvetlil in razumel tudi svojo življenjsko izkušnjo z Imperijem, nanizal pripovedi in »zgodbe« domačinov iz Zakavkazja, Osrednje Azije in območij onkraj severnega tečajnika, opisal gnečo na letališčih, ustvaril slikovite podobe iz Gruzije in Armenije, srhljivo panoramo Kolime in Magadana, veličastne trge v Moskvi in Sankt Peterburgu, prijazne ulice v Kijevu in Drogobiču ... Osebna doživetja je prepletel z navedki iz bogate sovjetološke literature, spominov, zgodovinskih in socioloških razprav.

Spomenik delavca in »kolhozinje« v Moskvi. Skulpturo (višina 24 metrov) so izdelali za svetovno razstavo leta 1937 v Parizu, po njej so jo prepeljali v Moskvo. VIR: Wikipedia

Knjiga je sestavljena iz treh delov

Prvi del ima naslov Prva srečanja (1939–1967) in govori o pisateljevem nekdanjem bivanju v Imperiju. V njem pripoveduje o vkorakanju sovjetske vojske v njegovo rodno mestece na Polesju (danes je tam Belorusija), o potovanju čez zasneženo in neobljudeno Sibirijo, o potovanju v Zakavkazje in v republike Osrednje Azije, torej na območja nekdanje ZSSR, polna eksotike, konfliktov in posebnega, s čustvi in sentimentom nabitega ozračja.

Drugi del ima naslov Iz ptičje perspektive (1989–1991), v njem je osvetlil več svojih daljših potovanj po razprostranjenih območjih Imperija, potekala so v letih njegovega zatona in dokončnega razpada (dokončnega vsaj v obliki, v kakršni je obstajal do leta 1991). »Zmeraj sem potoval sam, izogibal sem se uradnim ustanovam in ustaljenim potem,« je zapisal. Pot ga je vodila od Bresta (meja nekdanje ZSSR s Poljsko) do Magadana ob Pacifiku in od Vorkute onkraj severnega tečajnika do Termeza (na meji z Afganistanom). Skupaj približno 60.000 kilometrov.

Tretji del ima naslov Še se nadaljuje (1992–1993), v njem je avtor zbral razmišljanja, komentarje in beležke, ki so nastali ob njegovih potovanjih, pogovorih in čtivih.

Spomenik delavca in »kolhozinje« v Moskvi. VIR: Wikipedia

Avtorjevo subjektivno poročanje s potovanj

Avtor pojasni, da je knjigo napisal »večglasno, to pomeni, da se na njenih straneh izmenjujejo osebe, kraji in motivi, ki se lahko pojavijo večkrat v različnih obdobjih in okoliščinah. Kljub načelu polifonije pa se celota ne konča s kakšno višjo in sklepno sintezo, ampak nasprotno – drobi se in razpada, to pa zato, ker je med pisanjem knjige razpadel njen glavni predmet in tema – mogočna sovjetska velesila. Namesto nje nastajajo nove države, med njimi pa – Rusija, mogočna država, v kateri živi ljudstvo, ki ga je stoletja oživljala in zedinjevala imperialna težnja.«

Doda, da knjiga ni niti zgodovina Rusije in nekdanje ZSSR niti zgodovina rojstva in propada komunizma v tej državi, še manj priročnik o Imperiju. »To je moje subjektivno poročanje s potovanj, na katerih sem preromal prostranstvo te dežele (ali bolje te strani sveta) in si prizadeval, da bi prišel tja, kamor so mi dopuščali čas, moči in zmožnosti.«

Ryszard Kapuściński VIR: kapuscinski.info

Bil je eden najbolj cenjenih svetovnih poročevalcev

Ryszard Kapuściński, (1932, Pinsk, Belorusija–2007, Varšava) je bil legendarni poljski novinar, pisec literarnih reportaž, pisatelj in fotograf ter eden najbolj cenjenih svetovnih poročevalcev. V letih 1962–1967 je bil dopisnik iz Afrike, v letih 1967–1972 dopisnik iz Latinske Ameri­ke, potem pa je dlje časa poročal z Bližnjega vzhoda in se vračal na krizna žarišča v Afriki. Med letoma 1956 in 1981 je poročal iz 27 vojnih žarišč, državnih udarov in revolucij v državah tretjega sveta. Izdal je več kot dvajset knjig, med katerimi so najbolj znane Cesar (1978), Nogometna vojna (1978), Šahinšah (1982), Imperij (1993), Ebenovina (1998) in Potovanja s Herodotom (2004). Njegove knjige so prevedene v mnoge svetovne jezike, prejel je številne nagrade doma in v svetu. V slovenščini so doslej izšle: Cesar (1999), Ebenovina (2003) in Potovanja s Herodotom (2009).

Bil je kandidat za Nobelovo nagrado. Prepotoval je širjave sveta in njegove reportaže so najbolj slavni opisi drugega ter tretjega sveta v 20. stoletju. Poljski mojster reportažne pripovedi je Sovjetsko zvezo prepotoval kot anonimni sopotnik, kot del množice, in v živo opazoval, kako se je mogočni imperij vzhodnoevropske velesile sesuval vse do svojega konca leta 1991. Po zadnjih dogodkih v Ruski federaciji so njegova opažanja spet aktualna.

Nalaganje
Nazaj na vrh