Več o knjigi Luč v temi TUKAJ.

Ruski filozof Semjon L. Frank (1877-1950) je knjigo napisal že leta 1941, a jo zaradi divjanja druge svetovne vojne izdal šele leta 1949. Jud po rodu je med vojno v taboriščih izgubil veliko sorodnikov in prijateljev, sam pa je pred oblastjo boljševikov zbežal iz Rusije: najprej v Berlin, nato v Francijo, zadnja leta je preživel v Londonu. Kot je povedala voditeljica pogovornega večera dr. Tina Osterman, ki je knjigo tudi uredila, se je Frank že v zgodnji mladosti srečal z ruskimi revolucionarnimi gibanji, se sprva navduševal nad Marxom in Nietzschejem, pri svojih 35 letih pa spreobrnil v krščanstvo in postal »eden najvidnejših predstavnikov ruske religiozne misli.«

Tadej Rifel: »Tema ne more uničiti luči, luč ne more posrkati vase teme …«

Pogovorni večer je voditeljica začela z naslovom knjige Luč v temi; o verzu iz Janezovega evangelija »In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1,5) razmišlja tudi avtor v uvodu knjige. Kaj v resnici pomeni prispodoba luči in teme pri filozofu Franku? Da Semjon Frank ni teolog ne biblicist, ampak filozof, je uvodoma poudaril dr. Tadej Rifel: »Knjiga pa je premislek o tematiki, ki je globoko svetopisemska. Še več, gre tudi za premislek njegovega življenja, stisk in trpljenja, ki ga je doživljal.« Rifel je dejal, da Frank v predgovoru pokaže na t. i. antinomijo, sam avtor imenuje antinomični monodualizem: »Gre za resnično nasprotna simbola, luč in temo, ampak v končni fazi ju vidimo kot enost.« Avtor že v začetku napiše, je dejal Rifel, da tema ne more uničiti luči, pa tudi luč ne teme: »Kar je presenetljivo: luč ne more presvetliti teme, ne more posrkati vase vse teme, ki je na svetu. Avtor v knjigi razmišlja o dvojnosti luči in teme v našem duhovnem življenju, v življenju, ki se dogaja v naši notranjosti, v družbenem življenju, ki se dogaja navzven in ohranja dvojnost simbolov. Hkrati razmišlja o realnosti, kako se vendarle luč in tema kažeta kot eno, kot ena velika skrivnost,« je dejal Rifel.

Tadej Rifel je na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaključil študij zgodovine in filozofije, nato pa nadaljeval z doktorskim študijem filozofije v Münchnu. V doktorski nalogi se je ukvarjal z vprašanjem Bogočloveštva, ki je osrednja tema ruske religijske filozofije. Danes dela kot samostojni raziskovalec in profesor vere in kulture v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. FOTO: Tatjana Splichal

Dr. Robert Kralj: »Prisotnost teme, zla ostaja skrivnost«

Da simbola luč in tema ubesedujeta dve resničnosti: prisotnost Boga v svetu in hkrati prisotnost zla, je na voditeljičino vprašanje odgovoril dr. Robert Kralj in poudaril, da nikakor ne gre za manihejstvo: »Ni dveh resničnosti, ampak Bog ustvari svet kot dober, a je prisotnost teme, zla, ki ga težko pojasnimo – to ostaja skrivnost,« je dejal Kralj o naslovu, ki je po njegovih besedah »nosilni stavek celotnega razmišljanja v knjigi«. Po njegovih besedah tema luči ne sprejme, kar pomeni, da zlo neizkorenljivo vztraja, po drugi strani pa tema luči ne »posrka«, kar spet pomeni, da je tudi dobro v tem padlem svetu neuničljivo, plamen dobrote, lepote in ljubezni je neupihljiv.

Robert Kralj je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani zaključil študij kulturologije, pozneje pa je študiral v Španiji, kjer je na Filozofski fakulteti v Salamanki zaključil študij filozofije in tam prav tako doktoriral. Njegovo področje raziskovanja je osredotočeno predvsem na mistično misel in filozofijo. Prevedel je več knjig, med drugimi Romana Guardinija in Edith Stein. FOTO: Tatjana Splichal

Zakaj je toliko teme v svetu? Kako spraviti Boga in zlo? 

Ne moremo zanikati ne Boga in ne zla v svetu – a kako spraviti to dvoje, Boga in zlo? »Vprašanje, ki se pojavlja v knjigi: kako, da človeštvo ves čas drsi v to temo?« je sogovornika izzvala voditeljica Ostermanova: »Kako da človek v 20. in 21. stoletju še vedno pada, zdrsuje v zlo? Zakaj je toliko teme na svetu?« Za odgovor na vprašanje se je dr. Kralj ozrl na začetek: »Človek se je oddaljil od Boga, izbral je pot, po kateri hoče hoditi sam, želel se je osamosvojiti. In če človek pač živi utemeljen na sebi, potem izgubi referenčno točko, ki je Bog. Ker sam iz sebe ne dobiva luči. Bog ustvari človeka – in človek živi iz Božjega življenja. Vidimo pa, da vsi sistemi in svetna znanost pa vztrajajo na tem, da je človek avtonomen, neodvisen. Iz tega vedno znova drsi v zlo.« Po besedah Kralja je to logična posledica, saj, kot je dejal, »se človek sam iz sebe ne more odrešiti.« Navedel je avtorja Franka, ki je v zrelih letih spoznal, da je »Jezus Kristus smisel, središče zgodovine in celotnega razvoja. V Kristusu je pravi napredek, sicer zdrsnemo v fanatizme, radikalizme itd.«

Knjiga Luč v temi je v prevodu Marjana Poljanca izšla pri založbi Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Frank je ob ženi spoznaval lepoto krščanstva

Tudi dr. Tadej Rifel je na vprašanje odgovoril z razmislekom, ki ga avtor Frank načenja v knjigi: »Kako z vsem napredkom znanosti in tehnike, kako kljub humanistični ideji človekovega dostojanstva, o katerem je bilo od humanizma in renesanse naprej veliko napisano, potem še razsvetljenstvo, ki poudarja pravice …, kako je mogoče, da potem v svetu prihaja do takega zla, do take okrutnosti?« Rifel je poudaril, da je bil Frank velik iskalec, judovskega porekla, ob svojem dedu je spoznal globoko vero: »Spoznal je, da ima življenje globlji temelj, da nismo samo materialna bitja, ampak tudi duhovna. Ko se je poročil, je bila njegova žena kristjanka. Prek nje je spoznaval krščanstvo, vmes pa se je prebijal skozi iskalske, materialistične, agnostične ideologije. Ob ženi je začel spoznavati lepoto vere.« Rifel je povedal prigodo iz Frankovega življenja, ko mu je bila, če bi se spreobrnil in postal pravoslavni kristjan, ponujena služba na fakulteti. Zavrnil je, ker mu je bilo 'vsiljeno' od zunaj, saj kot je sam takrat dejal: »Če se bom kdaj spreobrnil, se bom notranje.« Spreobrnjenje je bila njegova notranja odločitev, je dejal Rifel in Frankovo pot primerjal s cerkvenimi očeti, ki so bili po večini vsi filozofsko izobraženi, prek modrosti življenja pa jih je pot pripeljala h Kristusu. »Kar Frank piše v knjigi, to iskanje, beda sodobnega človeka, je v precejšnji meri tudi njegova osebna zgodba,« je dejal Rifel.

Med predstavitvijo knjige v galeriji Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Ali je zagotovljena zmaga luči nad temo?

V nadaljevanju pogovora o knjigi Luč v temi sta filozofa dr. Tadej Rifel in dr. Robert Kralj na vprašanja Tine Osterman razmišljala o Franku kot enem redkih sodobnih mislecev, »ki je religiozno navdahnjen, a piše filozofsko«, o njegovem pogledu na greh in grešnost, o utopistični zablodi sodobnega človeka, ki misli, da bo iz lastnih moči naredil popoln svet že tu na zemlji, o želji sodobnega človeka po odrešenju brez Boga, o krizi humanizma in o aktivizmu zahodnega sveta … Pa tudi, zakaj je blagoslov, da Frank z »ladje filozofov« ni odšel v Francijo, ampak sta šla z Berdjajevom v Berlin, zakaj ruski filozofi niso zapadli v neko golo sovraštvo do Zahoda … Kakšen pogled ima Frank do katolištva in zakaj v knjigi pogosto navaja na primer sv. Avguština? Ali je zagotovljena zmaga luči nad temo? In zakaj je po besedah Rifla zanimivo, da je bil pogovor v galeriji Družina organiziran v velikem tednu?