»V zadnjem času moram žal reči, da so naši odnosi praktično zamrznjeni,« je po navedbah avstrijskega Kathpressa konec minulega tedna za rusko državno televizijo Rusija 24 povedal vodja zunanjega urada Ruske pravoslavne cerkve metropolit Antonij, manj kot mesec dni po srečanju z voditeljem Katoliške cerkve v Kazahstanu.

Nekateri komentarji in izjave iz Vatikana nikakor ne prispevajo k nadaljnjemu sodelovanju med Rusko pravoslavno in Katoliško cerkvijo.

»Nekateri komentarji, izjave, ki jih beremo in slišimo ne le iz papeževih ust, ampak tudi od večine njegovih pomočnikov,« nikakor ne prispevajo k nadaljnjemu sodelovanju med Rusko pravoslavno in Katoliško cerkvijo ter k pripravi srečanja njunih voditeljev, patriarha Kirila I. in papeža Frančiška, je izjavil metropolit Antonij.

Patriarh Kiril I., »Putinov ministrant«

Antonij, ki v Ruski pravoslavni Cerkvi velja za »številko dve«, takoj za patriarhom, je bil kritičen do izjav papeža Frančiška v pogovoru za medije iz začetka letošnjega maja, ko je papež po njegovih besedah »na karikaturen način pripovedoval o prijaznem video pogovoru s Kirilom I.« in se ob tem »izražal povsem nedopustno«.

Namesto s patriarhom Kirilom se je papež v Kazahstanu na kratko srečal z metropolitom Antonijem.

Papež je takrat za italijanski časnik Corriere della Sera poročal, kako je Kiril I. na začetku video pogovora sredi letošnjega marca dvajset minut predstavljal svoje utemeljitve za rusko vojno v Ukrajini. V pogovoru je patriarha posredno obtožil, da je na dobri poti, da postane »Putinov ministrant« in »državni klerik«. Frančišek je takrat tudi napovedal, da je odpovedano srečanje s Kirilom I. v Jeruzalemu, predvideno v mesecu juniju, ker bi ga svetovna javnost »lahko razumela dvoumno«.

Sredi septembra tudi ni prišlo do srečanja obeh cerkvenih voditeljev v Kazahstanu. Vatikan »ni storil ničesar, da bi zagotovil izvedbo tega srečanja,« je bil očitek metropolita Antonija kmalu po kongresu svetovnih religij v Kazahstanu. Kiril I. je odpovedal udeležbo na dogodku, na katerem se je Frančišek želel z njim srečati. Namesto tega se je papež v kazahstanski prestolnici Nursultan v četrturnem pogovoru srečal le z metropolitom Antonijem.

Vatikan in moskovski patriarhat si od srečanja papeža in patriarha na Kubi leta 2016 skupaj prizadevata za preganjane kristjane na Bližnjem vzhodu in zaščito tradicionalnih vrednot.

Kratka »odjuga« v odnosih leta 2016

Odnosi med Katoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo, ki so bili dolgo časa precej težavni, so se po prvem in doslej edinem srečanju njunih voditeljev leta 2016 bistveno izboljšali. Frančišek in Kiril I. sta se takrat objela na letališču kubanske prestolnice Havane in se zavzela za tesnejše sodelovanje. Vatikan in moskovski patriarhat si odtlej skupaj prizadevata za preganjane kristjane na Bližnjem vzhodu in zaščito tradicionalnih vrednot. Ruska pravoslavna cerkev pa je postavila pogoje za morebitno drugo srečanje med Kirilom I. in Frančiškom: pred tem bi se morali dogovoriti o skupni izjavi, ki bi bila objavljena po srečanju.

Papež Frančišek je ruskega predsednika Putina neposredno pozval, naj ustavi »spiralo nasilja in smrti«.

Papežev nujen poziv k miru

Moskovski patriarh je letos že večkrat povzročil ogorčenje v svetovni javnosti z izjavami, v katerih izreka svojo podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Kiril I. je večkrat poskušal upravičiti rusko agresivno vojno proti Ukrajini. Pred tednom dni je ruskim vojakom obljubil, da bodo »očiščeni vseh grehov, če bodo zvesto opravljali vojaško službo in umrli v vojni«. Molil je tudi za zmago nad sovražniki, ki želijo »razdeliti in uničiti« ljudstvo t. i. Svete Rusije.

Papež Frančišek je minulo nedeljo med opoldansko molitvijo angelovega češčenja znova pozval k zaključku vojne v Ukrajini. Putina je pozval, naj ustavi »spiralo nasilja in smrti«, tudi za dobro svojega naroda, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa je spodbudil, naj bo odprt »za resne mirovne predloge«.