Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ruska Cerkev se spominja umora zadnjega carja

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 17. 07. 2018 / 12:34
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 17.07.2018 / 12:47
Ustavi predvajanje Nalaganje

Ruska Cerkev se spominja umora zadnjega carja

V Jekaterinburgu cerkvena procesija in spominska slovesnost ob stoti obletnici umora.

Patriarh ruske pravoslavne Cerkve Kiril I. je danes vodil procesijo, s katero so obeležili stoto obletnico umora zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine. Procesije, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah, se je udeležilo okoli 100.000 ljudi, poroča STA.

Kiril je v nagovoru romarjem dejal, da bi se morala Rusija naučiti lekcije iz te »težke in grenke izkušnje« in da bi morali biti »resnično imuni pred idejami in voditelji, ki nas pozivajo k novi, neznani srečni prihodnosti prek uničenja naših življenj, tradicije ali vere«.

Okoli 21 kilometrov dolga procesija je vodila od kraja umora do samostana v vasi Ganina Jama v bližini Jekaterinburga, kjer so pripravili spominsko slovesnost. Tam se je romarjem pridružilo še okoli 20.000 ljudi. Krajevne oblasti so ob tem sporočile, da je redna letna procesija vedno bolj priljubljena, saj se je po njihovih podatkih leta 2002 tovrstne procesije udeležilo zgolj okoli dva tisoč ljudi.

Država Rusija ob obletnici za danes ne načrtuje nobenih uradnih slovesnosti.

Patriarh Kiril je v Jekaterinburgu že v petek počastil relikvije nekaterih umorjenih članov carske družine, v soboto pa je vodil izredno zasedanje svetega sinoda, na katerem so se spomnili krvavih dogodkov leta 1918. V nedeljo je v Jekaterinburgu obhajal slovesno spominsko bogoslužje in v nagovoru poudaril, da je krvavo dejanje izpred stotih let klic k edinosti ruskega naroda. Posvetil je tudi spominsko cerkev Matere Božje v samostanu Alapajevsk, v kateri hranijo ikono umorjenega carja in njegove družine.

Boljševiki so 17. julija 1918 usmrtili zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo soprogo Aleksandro, carjeviča Alekseja, njune hčerke Olgo, Tatjano, Marijo in Anastazijo ter najožje spremstvo - njihovega zdravnika in štiri služabnike.

Posmrtne ostanke carja in njegove družine je leta 1979 odkril ljubiteljski arheolog. Leta 1998 so potrdili, da gre za Nikolaja II. in člane njegove družine z izjemo carjeviča Alekseja in njegove sestre Marije. Oba so po usmrtitvi pokopali ločeno od drugih in ruski arheologi so šele leta 2007 z analizo DNK potrdili, da gre dejansko za njune posmrtne ostanke.

Ruska pravoslavna cerkev je že leta 1981 celotno carsko družino razglasila za svetnike. Leta 1998 so družino z izjemo carjeviča Alekseja in Marije slovesno pokopali v stolnici svetega Petra in Pavla v Sankt Peterburgu. Kosti Alekseja in Marije so našli šele leta 2007 in jih nikoli niso pokopali.

Dan pred obletnico so v Rusiji sporočili, da so novi testi DNK na kosteh zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine potrdili njihovo pristnost. Teste je naročila Cerkev, ki rezultatov predhodnih testov ni nikoli priznala.

Vir: STA / kath.net
Foto: splet / Wikipedia

Kupi v trgovini

Beseda za na pot
Duhovnost
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh