Kot odziv na legalizacijo istospolnih zakonskih zvez v Franciji želi ruski parlament spremeniti sporazum o posvojitvah, sklenjen z vlado v Parizu. Pristojni odbori dume bodo na današnji skupni seji razpravljali o prepovedi posvojitev ruskih sirot za istospolne pare, kot je poročala nemška tiskovna agencija KNA. Na seji pričakujejo tudi predstavnike francoskih organizacij, ki nasprotujejo legalizaciji istospolnih zakonskih zvez.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že v letošnjem aprilu napovedal, da bo Rusija spremenila vse sporzume o posvojitvah z državami, ki so uzakonile sklepanje istospolnih zakonskih zvez. Moskva zahteva spoštovanje svojih 'kulturnih izročil, pa tudi etičnih, zakonskih in moralnih meril', je Putin utemeljil svojo napoved. Večino ruskih sirot, ki jih posvojijo pari iz tujine, so po moskovskih navedbah doslej posvojili francoski in španski starši; v Španiji so sklepanje istospolnih zakonskih zvez uzakonili že leta 2005.

Nadškof iz Montpellierja pa je v svojem prvem odzivu na uzakonjeno sklepanje istspolnih zakonskih zvez precej sproščen. Cerkveni poglavar tega južnofrancoskega mesta, Jean-Marie Carre, je za agencijo KNA povedal, da Cerkev v razpravi o istospolnih zakonskih zvezah 'ne želi prilivati olja na ogenj'. Bolj si prizadeva za stvarno podajanje argumentov tako s strani nasprotnikov kot tudi zagovornikov nove zakonodaje. »Cerkev nikogar ne obsoja in želi še naprej ostati v dialogu z istospolno usmerjenimi«, je pojasnil nadškof Carre.

Minuli teden sta v mestni hiši v Montpellierju zakonsko zvezo sklenila 40-letni moški in njegov deset let mlajši partner, kar je bila prva poroka istospolnega para po novem zakonu v Franciji.

Nadškof Carre pa je obenem izrazil zahtevo, da je potrebno spoštovati stališče katoliške Cerkve, ki je prepričana, da je pri odraščanju mladoletne osebe pri istospolnem paru dobrobit otroka ogrožena. »Otrok bi moral živeti z materjo in očetom«, zatrjuje nadškof. 18. maja letos so v Franciji sprejeli zakon, ki istospolnim parom dopušča sklepanje zakonskih zvez in posvojitve otrok. Odločitev tamkajšnje skupščine je bila pospremljena s številnimi protesti, ki se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi.

Foto: arhiv Družine / T. S.