V ruskih mestih številni protesti

Če ne prej, je sedaj tudi ruskim državljanom lahko popolnoma jasno, da je Rusija v Ukrajini hudo zabredla in da se ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu niti približno ne sanja, kako se iz nje izmotati. Kot poročajo različni kanali na Telegramu, enem od redkih virov podatkov, ki ga ruske oblasti ne morejo nadzorovati, v ruskih mestih potekajo siloviti protesti tistih, ki nasprotujejo vpoklicu v vojsko. Ruske oblasti se nanje odzvajo z represijo in so veliko število protestnikov tudi priprle.

Neodvisni medijski projekt za človekove pravice OVD-info od tem ocenjuje, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja zaradi protestov priprtih 16.437 ljudi. V to število pa še niso všteti tisti, ki so bili priprti včeraj in danes.

Ruskim silam zmanjkuje vojakov

"Menim, da je treba podpreti predlog obrambnega ministrstva o delni mobilizaciji rezervistov, tistih, ki so že služili vojsko in imajo ustrezne izkušnje," je v včerajšnjem govoru tako dejal Putin. Kot je nekoliko kasneje pojasnil ruski obrambni minister Sergej Šojgu, bodo v prvi mobilizaciji v Rusiji po drugi svetovni vojni vpoklicali 300.000 ljudi. Šlo naj bi za osebe s predhodnimi vojaškimi izkušnjami, ki jih bodo pred odhodom na bojišče še dodatno izurili. Omenjeno število je po Šojgujevih besedah le del rezervistov, saj naj bi jih bilo v Rusiji na voljo kar petindvajset milijonov.

Ruska agresija na Ukrajino naj bi po podatkih obrambnega ministra doslej vzela 5937 življenj ruskih vojakov. Toda to je številka za domačo javnost. Po poročanju zahodnih opazovalcev naj bi namreč število ruskih žrtev že preseglo 50.000.

Ti obenem poudarjajo tudi, da za Putina nikoli ni bila problem količina vojakov, večje težave mu bo predstavljalo to, ali jih sploh lahko ustrezno izuri in opremi.

"Denacifikacija" se bo nadaljevala

Že vse od začetka ruske agresije na Ukrajino so bili za zahodne analitike velika uganka predvsem cilji, ki jih z vojno zasleduje ruski predsednik Vladimir Putin. Je bil to padec Kijeva in vzpostavitev marionetne vlade? Ali pa je želel Putin povezati vsa ozemlja, kjer živi ruska manjšina?

Kot je danes pojasnil Putin, je bil njegov cilj "osvoboditi" vzhodno ukrajinsko regijo Doneški bazen, s čimer se po njegovih besedah strinjajo tudi lokalni prebivalci, ki se ne želijo vrniti pod "jarem neonacistov". Njihovo voljo naj bi potrdili tudi referendumi, ki bodo v v Lugansku, Donecku, Hersonu in Zaporožju potekali od 23. do 27. septembra.

Ob tem je Putin zagotovil, da bodo za zaščito njihove države uporabili vsa sredstva ter napovedal povečanje sredstev za proizvodnjo orožja.

Putin je v velikih težavah

Kljub Putinovi grožnji z nadaljevanjem vojaške operacije je bilo v današnjih odzivih evropskih politikov čutiti nekaj roganja in posmeha. Britanski obrambni minister Ben Wallace je tako v odzivu na družbenem omrežju Twitter zapisal, da njegova odločitev kaže na to, da je njegova invazija spodletela, Putin in Šojgu pa sta v smrt poslala na desettisoče pomanjkljivo vodenih in slabo opremljenih državljanov.

S stališčem o Putinovi šibkosti se strinja tudi ameriška veleposlanica v Kijevu Bridget Brink, ki je dejala, da ZDA nikoli ne bodo priznale ruskih zahtev po priključitvi delov ukrajinskega ozemlja.

Podobne izjave je bilo danes slišati tudi iz strani več evropskih voditeljev. Vojaška podpora Ukrajini naj bi tako ostala enotna, je v današnjem zapisu potrdil Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je ob tem obljubil nadaljnjo vojaško pomoč napadeni državi.

Da se je na vidiku Putinov konec, je prepričan tudi nekdanji boksarski šampion in zdajšnji kijevski župan Vitalij Kličko. Ta poudarja, da "vojaška mobilizacija in grožnje z jedrskim orožjem agresorju ne bodo pomagale pri prizadevanju za osvojitev ter uničenje Ukrajine in Ukrajincev. Tiran Putin je v lastni državi sprožil procese, ki ga bodo pokopali."

Rusko agresijo v Ukrajini je na družbenem omrežju Twitter obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Mobilizacija ne bo rešila ruskih težav

Kot je trenutno situacijo za BBC ocenil obrambni analitik pri RUSI Justin Bronk, je le malo verjetno, da bo razglašena mobilizacija že kmalu vplivala na neposreden potek vojne, saj novi vojaki potrebujejo tudi do pol leta, preden so dovolj izurjeni za boj, in to kljub temu da želi predsednik Putin vpoklicati rezerviste, ki že imajo nekaj vojaških izkušenj. Velika težava za Rusijo bo tudi pomanjkanje častnikov in podčastnikov, ki so nujni za poveljevanje novonastalim ali okrepljenim enotam.

Velika težava bo tudi, kako novim enotam zagotoviti sodobno orožje. Da bi bili vojaki učinkovita bojna sila, namreč potrebujejo več kot zgolj puške, poudarja Bronk. Edino področje, kjer bi bil po njegovem mnenju učinek novih enot takojšen, je predvsem logistika. Mobiliziranci bi namreč vojakom lahko dostavljali gorivo in drugo opremo na frontno črto, s čimer bi tamkajšnjim enotam omogočili učinkovit boj.

Nikakor pa te enote ne morejo rešiti drugih težav, ki jih ima ruska vojska, kot so pomanjkanje raket dolgega dosega in težav zračnih sil, ki so izgubile prevlado na nebu. Močno vprašljivo pa je tudi, kako bo vpoklic vojakov vplival na moralo ruskih sil. Ta bi se zaradi tega lahko še poslabšala, dodaja Bronk.