»Odstranjevanje, brisanje in uničevanje umetnosti nikoli ni bila dobra izbira,« je ob prejetem vprašanju na to temo pojasnil Paolo Ruffini. Poudaril pa je, da želi s komentarji sicer počakati na odločitev, ki jo bo izdal dikasterij za nauk vere ob koncu tekočega sodnega postopka. »Govorimo o zadevah, o katerih ne vemo ničesar. Kdo sem jaz, da bi sodil o Rupnikovih zgodbah?« se je vprašal, nato pa dodal: »Mislim, da moramo kot kristjani razumeti, da je bližina žrtvam pomembna, vendar ne vem, ali je odstranitev Rupnikove umetnosti način, da se jim približamo.«

Paolo Ruffini je novinar in prefekt dikasterija za komunikacije. FOTO: Vatican Media

Rim in Vatikan polna Rupnika

Rupnikove mozaike najdemo po vsem svetu, v Rimu in Vatikanu pa jih srečamo na vsakem koraku. Na ogled so v kapeli Redemptoris Mater v središču apostolske palače, katere stene krasijo svetopisemski prizori. Drugi tako okrašen prostor v Vatikanu je kapela dikasterija za bogoslužje in disciplino zakramentov.

Marka Rupnika oz. njegova dela srečamo tudi v kapeli glavnega papeškega semenišča v prestolnici, ki je glavni kraj molitve za bodoče duhovnike. Tudi francoski semeniščniki, ki se izobražujejo v Rimu, gledajo mozaike v svoji kapeli in jedilnici. Ta seznam dopolnjujejo še papeški kolegiji, klinike in župnije.

Rim ima 43 kapel in cerkva, ki jih krasi delo Marka Rupnika in njegovega centra Aletti.

»Teh del ne bomo odstranili, za to ni razloga,« za zdaj podčrtuje Ruffini. Rupnika ob tem nekateri primerjajo z Michelangelom in Caravaggiom, katerih življenji tudi nikakor nista zgled svetništva, vendar njune umetnosti zato nihče ne preganja.

Lurški škof glede mozaikov v Lurdu

Leta 2008 so v Lurdu ob 150-letnici Marijinih prikazovanj pročelje bazilike Rožnovenske Matere Božje okrasili z velikimi Rupnikovimi mozaiki o svetlih skrivnostih rožnega venca. Pred enim letom se je pojavilo vprašanje, ali naj mozaiki v Lurdu ostanejo na svojem mestu ali ne. Svetišče naj bi namreč postalo kraj tolažbe za žrtve spolnega nasilja v Cerkvi, zato je zadeva tu toliko bolj občutljiva.

Lurški škof Jean-Marc Micas. FOTO: Svetišče Lurd

Sestavili so komisijo, ki so jo tvorili tamkajšnji škof, rektor, sodnik, odvetnik, žrtve spolnega nasilja, strokovnjaki za sakralno umetnost in psihoterapevt. Lurški škof Jean-Marc Micas se je 21. junija sestal s papežem Frančiškom, vendar ni znano, ali sta se pogovarjala o tej zadevi. Sinoči pa je bil na francoskem portalu La Croix objavljen pogovor s škofom Micasom, ki je pojasnil postopek obravnave pereče tematike in se do nje tudi osebno opredelil.

Začelo se je z izpovedjo žrtve

»11. februarja 2023 se je name obrnila žrtev spolnega nasilja v Cerkvi in me želela spoznati. Z rektorjem svetišča sva se srečala z njo in oba sva bila globoko ganjena nad njenim pričevanjem, ki je bilo izredno dostojanstveno in ni vsebovalo nobenih zahtev. Preprosto nama je želela povedati, kaj ji je naredila prisotnost mozaikov Marka Rupnika na pročelju bazilike Rožnovenske Matere Božje,« je škof povedal o povodu za ustanovitev komisije. »Da bo jasno, komisije nisem prosil, naj odloči, kaj naj se zgodi z mozaiki, ampak naj mi pomaga pri premišljeni odločitvi, ki jo bom moral nato kot lurški škof sprejeti sam,« je poudaril.

Mozaike pustiti ali uničiti?

Micas je povedal, da so se najprej spraševali le, ali naj mozaike pustijo ali uničijo, nato pa so ugotovili, da za odstranitev uničenje pravzaprav ni potrebno. »Mozaiki niso prilepljeni na baziliko. V času, ko so bili nameščeni, je arhitekt za francoske stavbe zahteval, da jih je mogoče odstraniti. Zato jih bomo lahko sneli in jih po želji razstavili drugje,« je pojasnil. »To je bil pomemben dejavnik pri moji odločitvi.«

Mozaiki odslej ne bodo več svetlobno poudarjeni. FOTO: Oton Naglost

Argumenti za in proti

Vsi člani komisije si se strinjali, »da so bila dejanja Marka Rupnika nedopustna in da mora Lurd še naprej ostati kraj tolažbe in zadoščenja za žrtve,« je nadaljeval škof. Mnenja glede mozaikov pa so se razlikovala. Nekateri so menili, da travme ni mogoče ozdraviti z uničenjem vsega, kar spominja nanjo. Bolj bi se bilo treba osredotočiti na pomoč žrtvam, da bodo zmogle iti naprej. Drugi argument je bil, da je treba ločiti človeka od umetnika in torej ne kaznovati del zaradi avtorja.

Po svetu je skupno 231 del Marka Rupnika.

Na drugi se je pojavil argument, da je Cerkev spet v nevarnosti, da bi dala prednost predmetu pred ljudmi. »Da bi premisleki umetniške ali celo gospodarske narave prevladali nad skrbjo za žrtve zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki,« je pojasnil Micas. »Predvsem pa – in to je zame odločilno – so mozaiki Marka Rupnika za žrtve ovira za prihod v Lurd,« je podčrtal. Eden od problemov, ki jih je komisija opredelila, je namreč vseprisotnost njegovih del – v Lurdu se jim ni mogoče izogniti. »Žrtve so mi to resničnost opisale kot dve roki nasilneža, ki sta jih objeli in v njih prebudili popolnoma grozljivo travmo,« je dodal škof. »Toda Lurd je kraj usmiljenja in obnove, kjer morajo biti v ospredju ljudje, ki jih je poškodovalo življenje in Cerkev. To je posebna milost tega svetišča: nič jim ne sme preprečiti, da bi se odzvali na Marijino sporočilo, ki jih vabi, naj pridejo sem na romanje.«

Kakšna je torej odločitev?

Kljub transparentnosti v argumentih lurški škof za zdaj ni podal točnega odgovora, kaj oz. predvsem kdaj se bo zgodilo z mozaiki v Lurdu. Dejal je, da »jih bo nekega dne treba odstraniti, ker preprečujejo, da bi Lurd dosegel vse ljudi, ki jim je sporočilo svetišča namenjeno. Vendar sem se odločil, da jih za zdaj ne bom odstranil, glede na strasti, ki jih ta tema vzbuja,« ostaja previden.

Za vsako ceno se namreč želi izogniti temu, da bi še bolj razdiral Cerkev. Sprejel pa je odločitev, da odslej med procesijo, ki vsak večer združi romarje, mozaiki ne bodo več poudarjeni s svetlobnimi učinki. »To je prvi korak,« pravi.