Pred dvema tednoma (5. decembra) je na dan prišla novica o obtožbah p. Rupnika s strani (nekdanjih?) redovnic iz skupnosti Loyola, za katero smo iz uradne izjave vodstva jezuitov izvedeli: da se nanaša na stvari, ki so se zgodile pred 30 leti, da je bila na Dikasterij za doktrino vere obtožba vložena leta 2021 in da je bila zaključena oktobra letos kot zastarana. Odgovorov na to, kaj se je takrat zgodilo, torej ne moremo dobiti.

Ob novici, da je p. Rupnik zlorabil zakrament spovedi, smo osupnili. Vseh ozadij najbrž ne poznamo, dejstvo pa je, da se je razkrila boleča resnica, s katero se je treba soočiti. 

Z Družine smo tudi to novico takoj preverili pri p. Johanu Verschuerenu, ki je neposredni »šef« patra Rupnika, delegat mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu, ki je zadevo potrdil in jo še nekoliko pojasnil. Uradno je torej.

"Šlo je čez mero sprejemljivega"

Pred petimi leti je p. Rupnik imel spolni odnos z odraslo žensko, ki se je tega nato spovedala pri njem in on ji je podelil odvezo. To pomeni hudo zlorabo zakramenta spovedi, ki jo Cerkev jemlje zelo resno, zaradi česar je bil p. Rupnik leta 2019, kot je novinarjem povedal vrhovni predstojnik jezuitov p. Arturo Sosa, izobčen. Kasneje se je izkazalo, da se je zadeva odvila v letu 2020, kot je informacijo popravil že p. Verschueren.

V javnost prihajajo pričevanja zlorabljenih žensk. Tudi p. Verschueren je potrdil, da je vsekakor šlo čez mejo sprejemljivega. Kot je povedal, je bil odnos sporazumen, ni šlo za posilstvo, vendar je sodnik dotično žensko obravnaval kot žrtev zlorabe, saj odnos ni bil enakopraven, p. Rupnik je bil v vlogi duhovne avtoritete.

Ne vemo, kako je zadeva prišla na cerkveno sodišče oz. v presojo na kongregacijo, zdaj dikasterij za doktrino vere, ki je pristojen za razsojanje o zlorabah. Vemo pa, da je bil p. Rupnik leta 2020 izobčen in da se je kasneje za to pokesal in prejel odvezo. S tem se je vrnil v občestvo Cerkve.

P. Rupnik ne sme več spovedovati, opravljati duhovnega vodenja in voditi duhovnih vaj, brez dovoljenja krajevnega predstojnika se ne sme pojavljati v javnosti. P. Verschueren je povedal, da gre za previdnostne ukrepe in ne za sankcije. P. Sosa pa je pojasnil, da se nanašajo na to novo obtožbo in ne na obtožbe redovnic iz 90-ih, kot je bilo to najprej razumeti.

Kako je zadeva prišla v medije

Le peščica ljudi je vedela za Rupnikovo izobčenje v letu 2020. V javnost ga je lansirala novinarka Nicole Winfield, ki je v sredo, 14. decembra, na predbožičnem srečanju na sedežu generalne kurije v Vatikanu p. Artura Sosa vprašala naravnost, ali je bil p. Rupnik obsojen zaradi odveze sostorilke v grehu zoper šesto božjo zapoved. P. Sosa je odgovoril pritrdilno in potrdil, da previdnostni ukrepi za p. Rupnika veljajo zaradi te zadeve. V četrtek je več svetovnih medijev povzelo novico po poročilu Winfieldove na Associated Press.

Razkritje je sprožilo številna vprašanja: zakaj Dikasterij za doktrino vere ni dvignil zastaralnega roka pri zadevi izpred 30 let in raziskal obtožb o zlorabah slovenskih redovnic; zakaj jezuiti niso takoj, ko so informacije pričele kapljati v javnost, obvestili javnosti o celotni zadevi; koliko je o vsem skupaj vedel papež Frančišek; zakaj se p. Rupnik naloženih ukrepov ni v polnosti držal? 

Vzporednice z Jeanom Vanierjem

Kako je mogoče, da je kaj takega zagrešil prav p. Rupnik, na katerega smo bili slovenski katoličani tako ponosni, se sprašujemo. Človek, ki je v Slovenijo prinesel svež pogled na krščanstvo in s svojim umetniškim ustvarjanjem in knjigami k Bogu privedel na tisoče ljudi po vsem svetu. A vendar ni prvič, da se je izkazalo, da je človek, ki naredi izjemno veliko dobrega, sposoben tudi težkih prestopkov.

V misli se hitro prikrade spomin na razkritje, da je Jean Vanier, ustanovitelj skupnosti Barka, ki je tudi v Sloveniji za prizadete osebe storila veliko dobrega, skoraj ves čas svojega delovanja na skrivaj zlorabljal ranljive ženske. Resnico o njegovih zlorabah je razkrila neodvisna preiskovalna komisija po njegovi smrti – umrl je leta 2019, raziskava pa je bila objavljena leta 2020.

V poročilu smo v Družini takrat zapisali: 

»Strtega srca« je Pierre Jacquand, odgovorni za skupnost Barka v Franciji, na tiskovni konferenci 22. februarja povedal, kako osupel je nad »vrtoglavim razkorakom med človekom, kakršnega smo poznali, in tem, kar danes odkrivamo o njegovem življenju«, in žalosten, da je bil izdan. Obenem pa se v njem vzbuja tudi notranji odpor: »Saj to ne more biti on.« 

Odmev med slovenskimi katoličani

Saj to ne more biti res, naj p. Rupniku že kdo stopi v bran, vse je samo gonja proti »napredni« viziji Cerkve, se bere tudi v nekaterih slovenskih medijih in družbenih omrežjih. A žal si moramo priznati, da so stvari šle bistveno predaleč. Zadeva tudi močno presega slovenske razprtije. Zdaj gre za resnico in za trpljenje žrtev.

Ne pometajmo stvari pod preprogo

Razkritje je še enkrat dokazalo, kako nevarno je stvari pometati pod preprogo in koliko večja škoda lahko nastane, če se žrtve utiša, namesto da bi resno preiskali že prve prijave (prva obtožba zoper p. Rupnika je po naših informacijah bila že leta 1994) in zoper storilce primerno ukrepali.

Nek drug jezuit, ki živi v Rimu in je pred enim mesecem obiskal Ljubljano, direktor Vatikanskega observatorija Guy Consolmagno, je v pogovoru za Družino izpostavil, da resnica ne ogroža resnice. Nanašal se je na odnos med vero in znanostjo, vendar to načelo, ki ga je prvi menda zapisal Tomaž Akvinski, velja tudi v tem primeru. Čeprav resnica boli.

Če je Bog resnica (Jn 14,6) in če resnica osvobaja (Jn 8,32), skrivanje ali zanikanje resnice ne more biti v korist Cerkve.

Nejasne informacije 

Slovenski škofovski konferenci so v osrednjih poročilih na Radiu Slovenija v petek očitali molk. Nekoliko pozen odziv Slovenske škofovske konference je najbrž posledica tega, da p. Rupnik spada pod pristojnost delegata mednarodnih jezuitskih hiš v Rimu in tudi tega, da vodstvo jezuitov v Rimu sploh ni podalo uradne informacije o p. Rupniku.

Novinarji smo dejstva v resnici sproti sestavljali, zaradi česar je po svetovnih medijih krožilo kar nekaj različic iste zgodbe. Na Družini smo prav gotovo imeli najbolj preverjene informacije med slovenskimi mediji, saj smo se obrnili neposredno na p. Verschuerena, ki je potrdil in pojasnil to tragično novico. Vprašali smo ga tudi, kako komentira namige, da naj bi šlo za obračunavanje znotraj slovenske Cerkve. Odgovoril je kratko: »Tega iskreno ne verjamem.«

V petek popoldne je SŠK poslala izjavo za javnost. Primer p. Rupnika je njen predsednik škof Andrej Saje komentiral za Radio Ognjišče v božično-novoletnem pogovoru o Cerkvi. Zavzel se je za ničelno toleranco do vsake vrste zlorab. »Glede patra Marka Rupnika sem prepričan, da bodo jezuiti opravili vse potrebne postopke in prišli tudi do resnice in pravične odločitve in da bodo o tem tudi obvestili javnost. Izražam sočutje in podporo vsem žrtvam zlorab in kakršnegakoli drugega nasilja. Žrtve nikoli niso krive,« je še dejal.

Kaj storiti z Rupnikovimi mozaiki?

P. Sosa je povedal, da previdnostni ukrepi zoper p. Rupnika ne zadevajo njegovih umetniških del: »Njegova teologija ni dvomljiva, ampak njegovo obnašanje kot duhovnik pri opravljanju njegove duhovniške službe.« Kljub temu pa je številne ob spoznanju resnice zagrabila »sveta jeza« in bi se mozaikov najraje znebili.

Zapis, poln ogorčenja, je na spletni strani katoliškega medija Our Sunday Visitor objavil njegov urednik, dominikanski pater Patrick Briscoe. Na dan, ko so v javnost prišle novice o zlorabi p. Rupnika, je maševal pri oltarju, ki ga je s svojimi mozaiki opremil prav p. Rupnik v sodelovanju s skupino umetnikov iz Centra Aletti. »Moja prva misel je bila, da snamemo vse. Odstranimo prav vsak košček. Najemimo udarna kladiva in vrtalnike in odstranimo vsako njihovo sled.«

Kljub temu, da je odvračal pogled od oltarja, ga je nagovarjala rdeča, s katero je p. Rupnik prikazal Kristusovo kri. Kri, ki očiščuje. »Vrednost umetnosti je v samem umetniškem delu. Če rečemo kakor koli drugače, priznamo, da je umetnost ideološka. Če bomo zanikali vrednost umetniškega dela samega po sebi, bo vsako umetniško delo postalo politična izjava,« je zapisal p. Briscoe.

Rupnikovi mozaiki po vseh koncih sveta

Rupnik je z mozaiki opremil papeževo zasebno kapelo v Vatikanu Odrešenikova mati. Njegovi mozaiki krasijo tudi veliko največjih romarskih svetišč po svetu: Lurd, Fatima, San Giovanni Rotondo (sv. pater Pij), ameriško nacionalno svetišče sv. Janeza Pavla II. v Washingtonu, najnovejši mozaiki so v romarskem središču Aparecida v Braziliji …

Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj župnijskih cerkva opremljenih s čudovitimi mozaiki, ki jih je ustvaril p. Rupnik: cerkev sv. Mihaela v Grosupljem, sv. Marko v Kopru, sv. Nikolaj v Litiji, sv. Primož in Felicijah v Vrhpolju, kapela sv. Stanislava v Ljubljani in še številne druge.

Njegovi mozaiki so estetsko in teološko vrhunsko dodelani in so prava pridiga v podobah, zato ni čudno, da toliko ljudi ob njih doživi Božji dotik. Ali se bomo res odrekli tej čisti lepoti, ker je prišla prek grešnega človeka? Kdo med nami bo prvi vrgel kamen?

Kako se lotiti zdravljenja ran

Po razkritju zlorab Jeana Vanierja so se voditelji Barke odločili, da se ne bodo predali pravičniškemu besu, ampak bodo ohranili vse dobro, ki ga je Vanier storil. To je bilo pogumno, čeprav gotovo ne najlažje.

Pomembno je, da ohranimo plemenito zapuščino, ki nas bliža Bogu, a hkrati vsak dan bolj ljubimo resnico.

Pa še to: Jezuiti so pozvali še druge morebitne žrtve patra Rupnika k prijavi zlorab.

1/5