Ustavno sodišče poziva, naj razveljavi obstoječo ureditev izplačevanja pokojnine upokojencem, ki so se ponovno aktivirali v delovni proces ali se zaposlili in s tem vnovič vstopili v obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Trenutni zakon namreč narekuje, da takšna oseba ne more imeti dvojnega statusa, torej sočasno prejemati pokojnine in biti vključena v obvezno zavarovanje, oziroma da tak uživalec pokojnine pridobi lastnost zavarovanca iz 14. člena ZPIZ-2, kar je po trenutnem zakonu razlog za ustavitev izplačevanja 60 % zaslužene pokojnine, pojasnjuje Černoga.

Krivična ureditev

Izguba 60 % pokojnine velja za obdobje do treh let, če pa je upokojenec zaposlen več kot 3 leta, mu »ukradejo« celo 80 % pokojnine, zato v inštitutu ostro nasprotujejo takšni ureditvi, ki je po besedah Igorja Černoge »krivična in v nasprotju s splošnim pravom in ustavno pravico enakosti pred zakonom, saj to v tem primeru ne drži«. V praksi namreč nastane stanje različnih položajev.

Negiranje ustavne pravice

»En posameznik uživa starostno pokojnino po ZPIZ, ki jo je kot zaposleni pridobil z delom in mu je bila odmerjena s pravnomočno odločbo pristojnega zavoda in jo prejema od upokojitve do smrti. Drug posameznik, ki je pridobil enako pravico do enake pokojnine, pa te pravice ne uživa zgolj zato, ker se znova zaposli v polni meri oziroma nadaljuje svojo zaposlitev. Uživa zgolj 40 % svoje pokojnine namesto 100 %, kar je njegova nedvomna pravica. Gre torej za različna položaja posameznikov, ki sta enako upravičena do pravice, vendar jo uživa le eden, drugi pa ne, to pa pomeni negiranje ustavne pravice, da so vsi pred zakonom enaki,« je pojasnil Černoga. Ustava v 49. členu še opredeljuje svobodo dela, v 50. členu pa pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine.

V treh letih prikrajšani za 15.120 €

Černoga navede konkreten primer: »Odmerjena polna starostna pokojnina osebe za 40 let delovne dobe je 700 evrov. Ta oseba si za nadaljnja tri leta podaljša delovno razmerje za polni delovni čas z minimalno plačo. Zaradi omenjene odločitve in rigidne zakonodaje se mora prostovoljno odpovedati 60 % pripadajoče starostne pokojnine, to je 420 €. Izplačevalec, ZPIZ, bo osebo v treh letih prikrajšal za 15.120 evrov pripadajoče odmerjene starostne pokojnine. V treh letih plačevanja prispevkov iz delovnega razmerja za polni delovni čas bosta oseba in njen delodajalec Zpizu v blagajno vračala več kot 10.000 evrov dodatnega prispevka. Upokojena reaktivirana oseba z odmerjeno polno starostno pokojnino 700 evrov in zaposlitvijo za minimalno plačo v treh letih blagajno ZPIZ obogati za več kot 25.000 evrov, torej je vsak reaktivirani upokojenec zlata jama za slovenski pokojninski sistem.«

Brez upokojenskih bonitet

Poleg tega reaktiviranec v času podaljšanega delovnega razmerja ne sme koristiti nobene upokojenske bonitete – torej mora plačati avtobusni in železniški prevoz po polni ceni, ne more spremeniti statusa na kartici Mercator Pika ali Spar Plus, ZPIZ mu zavrne izdajo kartice upokojenca in reaktiviranec v uradni statistiki sploh ni upoštevan kot upokojena oseba. »Zato protestiramo in zahtevamo, da se Ustavno sodišče odloči pametno in zakon ukine, ker je rigiden, nepravičen, krivičen birokratski zakon, torej zanj odločitev ne bi smela biti težka,« je še zaključil Černoga.

Dva zakona »po naročilu« obstala

Drugi podpredsednik inštituta Andrej Peterle je ponovil, da že od januarja opozarjajo na zelo slabe razmere upokojencev in da so vložili že dva zakona, za zvišanje najnižjih pokojnin in za dodatke, ki pa sta »po naročilu« obstala v parlamentarni proceduri in še ni jasno, kdaj bosta šla v obravnavo. »Dr. Golob je, namesto da bi nas sprejel in prisluhnil upokojenskim težavam, rajši zaprl vrata in se skriva za njimi in nas ignorira. Nimamo upanja, da bo kaj bolje. Nobene empatije nima do sodržavljanov, kar dokazuje tudi z diktatorskim odnosom in vladanjem, ki je za nameček še katastrofalno,« opozarja.

Brez odgovora na pisma

Peterle našteva: pri poplavah je vse zastalo, pomoči in ukrepanja ni; ob davčni politiki ljudje odhajajo iz države in tam ostajajo; Slovenija pa, kljub težavam z njimi, vabi migrante. »Na to opozarjamo že od ustanovitve, premier je dobil že ogromno naših pisem, v katerih podajamo pobude za izboljšanje stanja upokojencev, da žal ni odgovoril na nobenega. Tako kot je zaprl vrata vsem nam upokojencem, jih zapira počasi tudi sebi. Čas je že, da konča ta mandat in da priložnost drugim, preden Slovenijo spravi povsem na dno.«

Poziv premierju k odstopu

Tudi predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je podčrtal Peterletove besede in premierja pozval k čimprejšnjemu odstopu, kajti eno leto je že, kar se inštitut bori za višje pokojnine, zakon, v Državni zbor vložen že februarja, pa bo predvidoma prišel na vrsto šele aprila prihodnje leto, kar je po Ruparjevo popolno posmehovanje vsem upokojencem, zato je še enkrat ponovil, da s tem premierjem in to vlado nimajo več upanja. Zato pozivajo premierja, naj mirno zapusti vlado, Državni zbor pa, naj se razpusti in se začne postopek novih volitev.

Dovolj novih obrazov

»Slovenija je v katastrofalni poziciji, finančno smo polomljeni; vprašanje je, ali bo dovolj denarja za februarske in marčevske pokojnine. Očitno vsak nov obraz v Sloveniji povzroči 5-milijardno škodo. Pozivamo tudi strice, ki te obraze nenehno ponujajo, naj se vendarle ustavijo in dajo Sloveniji mir. Naj uživajo v svojih nadpovprečnih pokojninah. Želimo le, da se konča neumen populizem, ki dela državi škodo. Slovenija ima 30 milijard izgube, torej vsak nastavljen obraz povzroči 5 milijard € škode, naj bo to Bratuškova, Janković, Cerar, Šarec, Golob. Teh obrazov je dovolj, Slovenija je na robu bankrota. Upam, da z Golobovim odhodom vendarle prihaja mirno in normalno stanje države. Kajti če bo gospodarstvo dobro in zadovoljstvo med ljudmi, bodo tudi pokojnine dobre,« opozarja Rupar.

Pobudo za ustavno presojo je predstavil podpredsednik Inštituta 1. oktober Igor Černoga. FOTO: Janez Porenta

Kdaj ustanovni kongres?

Udeleženci zadnjega protestnega shoda so dali inštitutu mandat za ustanovitev stranke. V tem tednu bo vodstvo na spletni strani objavilo statut, pravilnik kongresa in program, ki so osnova, da bodo lahko ljudje že prihodnji teden začeli oddajati svoje soustanoviteljske podpise, overjene na upravnih enotah. »Torej gre zares. Tudi datum ustanovnega kongresa je že znan, bo pa še malo skrivnost. Zagotavljam le, da takega programa kongresa še niste videli v Sloveniji,« zagotavlja Pavel Rupar. Dodal je, da se jim utegne v bližnji prihodnosti priključiti tudi DeSUS, s katerim imajo soliden odnos.

Na evropskih volitvah ne bo kandidiral

Stranka v nastajanju se že pripravlja tudi na evropske volitve prihodnje leto, med kandidati pa zagotovo ne bo Ruparja, ker je prepričan, da – v primeru izvolitve – v Bruslju ne bi imel nobene večje moči pomagati slovenskim upokojencem, doma pač. So pripravljeni tudi na morebitne predčasne parlamentarne volitve? »Januarja letos so mnogi politiki in strokovnjaki napovedali, da je naša navzočnost v prostoru protestnikov in politike prezgodnja. Zaenkrat delamo računalniško natančno, vse, kar se je doslej zgodilo, je bilo točno tako, kot mora biti. Verjemite mi, da pred začetkom prihodnjega leta novih volitev ne bo. Želimo pa si, da bodo vsaj istočasno z evropskimi volitvami ali morda še celo prej. Prej ko bodo, manj škode bo v Sloveniji narejeno. Mi smo na to pripravljeni.«

9. upokojenski shod

Obenem je Rupar napovedal 9. vseslovenski shod upokojenk in upokojencev v petek, 1. decembra, ob 15. uri na ljubljanskem Trgu republike. Tokrat pričakuje tudi udeležbo druge populacije, vseh ljudi, nezadovoljnih s položajem v Sloveniji, ki imajo velike težave še živeti v tako kaotični državi. Shod bo podoben prejšnjim, tudi s pohodom pred vlado, hkrati bo nekoliko praznično obarvan, saj bo isti dan slovesen prižig lučk v Ljubljani.

Najbrž zadnji shod

»Udeležence prosim, naj kot doslej ostanejo mirni, dostojanstveni, slovenski, kulturni in se vzdržijo vsakršnih provokacij in nanje tudi ne nasedajo. To bo najbrž zadnji shod, ki ga organiziramo, ker pričakujemo, da dr. Golob novega leta kot funkcionar, predsednik vlade, ne bo preživel, potem pa ne bomo imeli proti komu protestirati. Upamo na boljše novo leto, na boljše čase,« je strnil Pavel Rupar. Ker bo shod v petek, v inštitutu računajo tudi na prometni kolaps, toda …

Kulturni in dostojanstveni tudi do drugih

»Mi bomo pohod naredili tako, da ljudi ne bomo preveč ovirali. Ne bomo se vedli, kot so se razgrajači v času korone in drugi, ki so šli zapret obvoznico in glavna križišča. Spoštujemo zlasti družine z otroki, ki morajo ponje v šole ali vrtce. Kot vedno bomo kulturni in dostojanstveni tudi do drugih. Policiji je shod prijavljen že 14 dni, odgovora še ni, ravno tako ne z Mestne občine Ljubljana za zvočne naprave. Računamo, da bomo do 1. decembra soglasja dobili, a tudi sicer je bil naš namen zakonsko pravilen in če odgovorov ne bo, ne pomeni, da shoda ne bo,« je še pojasnil predsednik Inštituta 1. oktober.