V grobih potezah je ustanovitev, okoliščine in vlogo Slovenske legije pod naslovom Slovenska legija, prva protiokupatorska bojna skupina na Slovenskem v Svobodni Sloveniji v Argentini 15. maja 2008 opisal Rudolf Smersu. Naj za osnovno informacijo o tej pomembni organizaciji, ki je še vedno premalo znana, povzamem njegovo pisanje.

Lažni komunistični »dan vstaje«

Za praznik so komunisti dan 27. april 1941 določili kot dan »narodne vstaje«. »Toda kje je bila ta vstaja in proti komu je bila? Slovensko zgodovinopisje ne pozna v tem času nobene vstaje,« je zapisal Smersu in nadaljeval, da naj bi na ta dan, oziroma na predvečer tega dneva, v prostorih pisatelja Josipa Vidmarja ustanovili protiimperialistično fronto, ki pa ni imela nič skupnega s tako imenovano narodno vstajo. Protimperialistično fronto so ustanovili v času, ko je za komuniste veljala nenapadalna in prijateljska pogodbo z Nemčijo, ki jo je podpisala Sovjetska zveza pod vodstvom Stalina. Ta »fronta« torej ni mogla biti naperjena proti Nemčiji, ampak proti drugim »imperialistom« v ostalem svetu. To pa so bili Anglija, Francija in še druge zavezniške države. 27. aprila 1941 torej ni bilo nobene vstaje, ampak je bila kvečjemu naznanjena vstaja proti Angležem in ostalim zaveznikom.

Osvobodilno fronto so komunisti ustanovili šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Značilno je, da so jo prvič omenili šele v glasilu komunistične partije v Slovenskem poročevalcu 1. novembra 1941.

Upor proti okupatorju so z nasiljem preprečili komunisti

Slovensko legijo so 27. aprila 1941 ustanovili vidni možje in fantje katoliškega tabora. Ta organizacija se je razvila in razširila po ljubljanski pokrajini z izrecnim namenom, da ustvari odpor proti okupatorjem. Toda komunistična partija ni pristala na to, da bi se še kdo drugi poleg nje boril proti okupatorju. Razglasila je smrtno kazen za vse tiste, ki bi se borili zoper okupatorja izven partijskih vrst.

Smersu je navedel naslednje ustanovitelje Slovenske legije, to so bili: za SLS Rudolf Smersu in dr. Albin Šmajd; za Slovensko fantovsko zvezo Ivo Kermavner; v imenu mladine SLS inž. Jože Sodja, Viktor Češnovar in brata Pirih. V imenu mladine Kmečke zveze Milan Finc in dr. Ludvik Puš; v imenu Slovenske delavske zveze Andrej Križman, Maks Jan in Jože Jonke. Navzoči so bili še: za Katoliško mladino za Gorenjsko France Malovrh; za Dolenjsko Tone Duhovnik in za Štajersko Henrik Goričan, ki je bil v nazvezi z Jožetom Melaherjem. Pozneje so ugotovili, da sta bila med ustanovnimi člani tudi Ivan Boh in Janez Snoj.

K protiokupatorskemu gibanju so se pridružili tudi četniki

K Slovenski legiji so se pridružili tudi visokošolci mladci, stražarji in člani Slovenskega narodnega gibanja. K protiokupatorskemu gibanju so se pridružili tudi četniki. Ko je Smersu kot dan ustanovitve Slovenske legije omenil 27. april 1941, je spomnil tudi na ustanovitev četniškega odreda pod vodstvom Jožeta Melaherja na Štajerskem, ki si je nadel ime Zmagoslav in je šele proti koncu vojne zapustil Štajersko ter se umaknil na Koroško. Na Koroškem so ga »zavezniki«, ki so izročili domobransko vojsko Titovcem, prepeljali na svojih tovornjakih v italijansko zbirališče v Eboliju.

Zavarovati življenja in premoženje Slovencev

Namen Slovenske legije je bil zavarovati življenja in premoženje Slovencev. Ko se je začelo na debelo komunistično ubijanje predvsem katoliških Sloven­cev, je Slovenska legija privzela v svoj program tudi obrambo slovenskih življenj. Slovenska legija se je organizirala kot vaške straže. Tik pred kapitulacijo Italije, je bilo na slovenskem ozemlju 94 enot vaških straž, ki so uspešno branile domače vasi pred napadi partizanskih čet. Poleg Slovenske legije sta se s podobnim protiokupatorskim ciljem pojavili še Sokolska in Narodna legija, ki sta bili s Slovensko legijo povezani v vojaškem vrhu.

Ko so jih komunisti odkrili so ih divje napadli

Smersu je omenil tako imenovani Štajerski bataljon, ki se je maja 1942 zbral v Bizoviku in ga je Slovenska legija opremila z orožjem. To je bila pogumna udarna četa, ki je odšla na Dolenjsko. Ko so jo komunisti odkrili so jo divje napadli. Slovenska Legija je bila tudi v stalni zvezi z Melaherjevo protinacistično četo na Štajerskem.

Slovenska legija je ves čas delovala ilegalno in je zato okusila nasilje fašistov in nacistov. Smersu je tu spomnil, da so Nemci v Dachau odpeljali vodilne člane Slovenske legije, med njimi polkovnika Ernesta Peterlina, Milana Finca v Mauthausen, inž. Jožeta Sodjo in poleg teh še več drugih.

Ko so ustanovili Slovensko legijo je bilo njeno delovanje poverjeno desetčlanskemu odboru, ki jo je vodil organizacijsko. V vojaškem pogledu je vse delo, do konca oktobra 1943, vodil polkovnik Ernest Peterlin. Ko se je iz ujetništva vrnil major Mirko Bitenc, je to delo prevzel on.

Združevali so se na podlagi popolnega zaupanja

Že večkrat smo stišali in brali vprašanje zakaj so se te protiokupatorske skupine zbrale na svetovnonazorski oziroma na strankarski osnovi. Na ta vprašanja je Rudolf Smersu že leta 1961 odgovoril, da so se združevali na podlagi popolnega medsebojnega zaupanja. Nemci so tedaj imeli med njimi svojo peto kolono, ki jih je izdajala. Tudi Italijani so imeli med njimi ovaduhe. Komunisti pa so ščuvali ljudi proti vsem, ki so tedaj vodili javno in društveno življenje. Vprašanje zaupanja je bilo torej glavno vprašanje in so se družili le tisti ljudje, ki so se že dolgo med seboj poznali ter si zaupali. To se je dogajalo tudi drugod, na primer na Poljskem in v Franciji. Družili so se ljudje, ki so se poznali, niso se pa zato te skupine imele za strankarske, zlasti še zato ne, ker so bile v vrhu vojaško povezane.

Tako je Udba, v tem primeru celo »zvezna«, v Beogradu, še 22. marca 1990 poročala nadrejenim o Rudolfu Smersuju. Takšnih dokazov je nešteto, kako so komunisti še tik pred prvimi demokratičnimi volitvami izvajali zločinsko totalitarno oblast nad Slovenci. Vir: AS 1931, RSNZ, škatla 2341, AE RTZ 882, Razseljenec, mapa 1, 60.

Komuniste je zanimal predvsem pohod na oblast

Slovenska legija je kmalu o ustanovitvi zajela večino mladine. Kurirji so obiskovali posamezne enote in dajali navodila za delo. Medtem se je že videlo, da se komunisti pripravljajo na revolucijo in na poznejši prevzem oblasti. V Ljubljani in drugje so se začeli z atentati (umori), ne samo na vodilne može, ampak celo proti ženam in otrokom (Mauser, Brulc itd.). Člane vaških straž so imenovali legionarje. Legionarji in domobranci so biti resnični zaščitniki in ohranjevalci slovenskih življenj.

Obrambni boj vaških straž so nadaljevali domobranci

Ko so ustanovili Slovensko domobranstvo je dalo vodstvo Slovenske legije nalog vsem članom SL in vsem vaškim stražarjem, naj vstopijo med domobrance in varujejo slovensko zemljo in slovenska življenja. To se je tudi zgodilo. Z angleško prevaro pa se je zgodilo tudi to, da so skoraj vse legionarje in vaške stražarje skupaj z domobranci izročili komunistom, ti pa so jih umorili v Kočevskem rogu, na Teharjah, pri Hrastniku in drugod.

Po partizanskem uničujočem napadu na Turjaškem gradu in v Grčaricah so se rešeni člani vaških straž pridružili novi domobranski vojski, ki se je nato pod vodstvom generala Leona Rupnika borila proti morilcem slovenskega naroda.

Rudolf Smersu, Slovenska legija, prva protiokupatorska bojna skupina na Slovenskem, Svobodna Slovenija, 15. 5. 2008

Rudolf Smersu, Slovenska legija, Vestnik, št. 4, Buenos Aires, 1959Ivan Boh - Hudnik, Medvojni čas v mojih spominih, Slovenska legija, Vestnik, št. 5–7, Buenos Aires, 1984

Ivan Boh - Hudnik, Medvojni čas v mojih spominih, Slovenska legija, Vestnik, št. 8–10, Buenos Aires, 1984Rudolf Smersu, Miloš Stare, Slovenska legija, Vestnik, št. 5–7, Buenos Aires, 1984

1/5