Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti ene najpomembnejših slovenskih osebnosti v 20. stoletju, generala Rudolfa Maistra, ki je leta 1918 v Mariboru s pogumno in odločno akcijo odvzel Nemcem upravljanje Maribora in s tem severovzhodnega dela Slovenije, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti.

Tematsko izdajo revije SLO o generalu Rudolfu Maistru so predstavili Tone Rode, dr. Marko Štepec, Alenka Juvan in Marko Vidic. FOTO: Ivo Žajdela

V reviji SLO so zastopana vsa zgodovinska obdobja

Maistrovo številko revije SLO so predstavili Tone Rode, dr. Marko Štepec, Alenka Juvan in Marko Vidic.

Najprej je pomočnik urednika revije Marko Vidic spomnil, da revija SLO letos praznuje desetletnico izhajanja, najzaslužnejši zanjo pa so poleg glavnega urednika dr. Jožeta Dežmana še sedanji člani uredniškega odbora: dr. Anton Velušček, dr. Jure Volčjak in dr. Luka Vidmar, ki je tudi lektoriral večino izdanih številk; za izgled revije pa je skrbi oblikovalec Klemen Kunaver.

Poudaril je, da je SLO edina poljudnoznanstvena revija o slovenski zgodovini. Vanjo pišejo uveljavljeni pisci, arheologi, zgodovinarji, etnologi, umetnostni zgodovinarji, slavisti, muzealci, veliko pa je piscev drugih poklicev, tudi upokojencev, ki jih zgodovina zanima in so o tem pripravljeni napisati zanimiv prispevek. »Trudimo se, da so zastopana vsa zgodovinska obdobja, da pokrivamo vse slovenske pokrajine, pišemo o izjemnih ljudeh, ki so se uveljavili doma in v tujini.«

Do zdaj je v SLO objavilo prispevke več kot 300 avtorjev

Doslej je v reviji s prispevki sodelovalo že več kot 300 avtorjev. Nekateri so napisali več prispevkov. V eni številki je na 76 barvnih straneh praviloma objavljenih enajst prispevkov.

Dejal je, da je revija do letos izhajala štirikrat na leto, od leto pa bo petkrat, saj bodo tematske številke odslej uvrščene med redne in bodo izhajale vsako leto, naročniki bodo tako letos dobili pet številk. Tematske izdaje pripravljajo večinoma zunanji uredniki.

Maistrova rojstna hiša v Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Maistrovo številko je pripravilo 13 izkušenih raziskovalcev in piscev

Sourednik tematske izdaje Marko Štepec je uvodoma dejal, da ga veseli, da je premierna predstavitev v rojstni hiši Rudolfa Maistra, in da so del dogodkov Maistrovega leta 2024.

Pojasnil je, da so se prve zamisli o pripravi tematsko izdaje revije SLO ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala Rudolfa Maistra pojavile spomladi 2023, ko je Alenka Juvan začela pripravljati program dogodkov za priložnost obletnic v Maistrovi hiši in širše. »Ambiciozno in z veliko energije.«

»Predlogi so bili različni, takrat leto 2014 še ni bilo razglašeno za Maistrovo leto, in pogovarjali smo se, da bi bilo odlično narediti en zbornik ali tematsko izdajo revije SLO. Urednik dr. Jože Dežman je pobudo takoj podprl, prav tako založba Družina. Pri izbiri avtorjev smo se izhodiščno naslonili na sodelavce pri skupnem medinstitucionalnem projektu Maistrova pot, ki je pod okriljem Medobčinskega muzeja Kamnik bil uspešno izveden in dodatno smo povabili še nekaj raziskovalcev obdobja in Maistrove dediščine. Nihče ni odklonil sodelovanja in tako je to številko pripravilo 13 avtorjev, izkušenih piscev ter raziskovalcev, ki že dolgo raziskujejo in se ukvarjajo s temami, o katerih so pisali v tej posebni številki. Pisano avtorsko skupino je koordinirala urednica urednica Alenka Juvan.«

Stalna razstava v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

V reviji je veliko novih drobcev in svežih pristopov

Prvič so se sestali junija 2023, še pred uradno razglasitvijo Maistrovega leta, si izmenjali predloge in si razdelili teme. »Ker smo v preteklosti pravzaprav vsi že sodelovali pri razstavnih ali raziskovalnih projektih in se delovno med seboj dobro poznali, z delitvijo vsebin ni bilo problem. Priznam, da sem se kot sourednik (v vsebinskem smislu) malce bal, da bo številka ponavljala že večkrat prežvečene vsebine in poglavja, o Maistru je v preteklosti izšlo že več zbornikov monografij in veliko prispevkov, in da ne bomo odkrili nič novega ter dovolj zanimivega za bralce. Čeprav je bibliografija res obsežna, se na srečo to ni uresničilo, zgodilo se je prav nasprotno, v reviji je veliko novih drobcev in svežih pristopov.«

Vloga Rudolfa Maistra v prevratu v Mariboru

Besedila si sledijo kronološko prek Maistrovega življenja. Alenka Juvan je predstavila Maistrovo otroštvo in Maistrovo hišo. Zora Torkar je spregovorila o Kamniku kot Maistrovem mestu ter osebah iz svojega okolja, s katerimi se je družil in živel. V Kamniku ni bila le njegova hiša, ampak značilno kulturno okolje v katerem se je oblikoval.

Dr. Gregor Jenuš je pod naslovom »Maribor včeraj še morda nemški – in nikdar več!« predstavil vlogo Mistra v prevratu v Mariboru. Morda je to najzahtevnejše poglavje, v smislu dogodkov, ki so Maistra postavili na to mesto, ki ga ima. »Zelo sveže, natančno in jasno predstavljeno,« meni urednik.

Maistrova vloga na Koroškem pred plebiscitom

Dr. Dragan Matić je za potrebe osrednje slovenske razstave o plebiscit ob stoti obletnici leta 2020 in študijskega kataloga, ki je spremljal razstavo, zbral veliko novega gradiva iz Celovškega arhiva. Na podlagi tega je v prispevku predstavil Maistrovo vlogo na Koroškem pred plebiscitom 10. oktobra 1920. »Vlogo, o kateri so še danes deljena mnenja, razočaranja ob plebiscitnem porazu so bila velika in v arhivskem gradivu so se pojavili tudi kritični glasovi njegovih soborcev ter sodobnikov. Pomembne zgodovinske osebe ne potrebujejo nekritične hvale, so dovolj velike, da si zaslužijo večplastno osvetlitev. In takšno je prispeval dr. Dragan Matić.«

Če so boj za severno mejo, status Maribora in vloga Maistra vsaj deloma dobro znani, pa so manj znana Maistrova izhodišča in stališča, kot jih je oblikoval, ter so bila podlaga za njegova razmišljanja o mejni problematiki in podlaga delovanja na tem področju. Pod naslovom Maistrova stališča o razmejitvi z avstrijsko republiko je na podlagi svojih dolgoletnih raziskav arhivskega gradiva napisal prispevek dr. Andrej Rahten.

Še manj je v širši javnosti znana Maistrova vloga pri razmejitvi s Kraljevino Italijo in njegovem bivanju na gradu Snežnik v tistem času. O tem govori prispevek, ki ga je napisal Jože Podpečnik.

Vojak, ki je sledil čutu dolžnosti in zgodovinskemu trenutku

Zvezdan Marković pod naslovom Vojak, ki je sledil čutu dolžnosti in zgodovinskemu trenutku piše o Maistrovi vojaški poti, s posebnimi poudarki na vojaškem šolanju in celovitem pregledu njegove vojaške kariere vse do Kraljevini SHS in Jugoslavije.

Posebno poglavje je pod naslovom Fantovske in pokrajinske pesmi prispevala dr. Jožice Čeh Steger o poeziji Rudolfa Maistra. S tem prispevkom povezujejo in zaključujejo kronološko dediščinski del posebne številke in vstopajo v zaključni del, ki ga zaključujejo s spominom na Maistra.

Kaj je Rudolf Maister bral?

Breda Kolar Sluga iz Umetnostne galerije Maribor je napisala prispevek pod naslovom Spodbujanje likovnega življenja v Mariboru. Če je Maister, tudi upravičeno, bolj znan kot general in manj kot pesnik, je verjetno še manj znan kot kulturni animator likovnega življenja. Med drugim pomembno je prispeval k prvi slovenski likovni razstavi v Mariboru. Šele takšnega z vsemi posebnostmi, čvrsto umeščenega v kulturno okolje in jezik, kot osrednjim elementom slovenske identitete, ter likovnostjo, kot kulturno podlago razvitega umetniškega življenja, lahko razumemo globljo motivacijo in okolje njegovega delovanja.

Naslednji prispevek v povezavi s tem odgovarja na vprašanje v naslovu Kaj je Rudolf Maister bral? Dr. Vlasta Stavbar je kot raziskovalka in skrbnica njegove knjižnice, ki je bila ena najpomembnejši zasebnih knjižnic, s svojim dolgoletnim delom lahko dala najbolj kompetenten odgovor in natančen pregled.

Spominska plošča na Maistrovi rojstni hiši v Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Maister je bil vpletena v mnoge velike zgodbe

»Dediščinski« del revije nadaljuje zgodovinar in razgledničar Milan Škrabec, zbiralec ter avtor številnih knjig o razglednicah. Maister je bil že za življenja znana oseba, vpletena v mnoge velike zgodbe prevratnega obdobja, kot pomembno propagandno sredstvo so bile izredno pomembne tudi razglednice. Poznamo Gasparijeve razglednice iz serije Vojska v slikah iz časa prve svetovne vojne in plebiscitno propagando. Manj znano pa je, da je tudi Rudolf Maister sodeloval pri seriji vojnih razglednic Vojska v slikah z dvema pesmima (Krvavo sonce in Rožmarin).

Jože Podpečnik iz Narodnega muzeja je predstavil dediščino borcev za severno mejo, ki jo hrani Narodni muzej, s posebno pozornostjo na odlikovanjih.

Marko Štepec je napisal besedilo Pogledi na Maistra, v katerem je želel opozoriti, kako se je čez čas spreminjal odnos do Rudolfa Maistra in vsaj deloma pokušal odgovoriti tudi, zakaj.

Zaključni del se ukvarja s spominom na Maistra. Marko Štepec in Alenka Juvan sta objavila izbor spomenikov, namenjenih Rudolfu Maistru. Številka je opremljena z bogatim fotografskim gradivom, ki ga je prispevalo več ustanov in zasebniki.

Spomenik Rudolfa Maistra v Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Državljanska vojna besed in molka med Alpami in Jadranom

Marko Štepec je opozoril tudi na uvodnik v tokratni tematski številki, ki ga je napisal ddr. Igor Grdina. V njem je pod naslovom Državljanska vojna besed in molka med Alpami in Jadranom med drugim kritično pogledal na stanje slovenskega zgodovinopisja ter njegovo ujetost v ideološke pasti in politiko. Besedilo je poziv k večji raziskovalni odprtosti ter k razpravi o vlogi in pomenu zgodovinopisja danes.

Za konec je Marko Štepec dejal: »Rudolf Maister, avstro-ogrski častnik, poveljnik borcev za severno mejo, general in kraljevi adjutant SHS, človek, oče, pesnik, bralec, zbiralec in še kaj bi lahko naštevali ... Kot otrok ideje narodne samoodločbe s svojim delom stoji na križišču narodnega, vojaškega, literarnega, kulturnega, političnega in jezikovnega.

Bil je slavljen, kritiziran, pozabljen in čaščen: z življenjsko zgodbo, ki se bere kot pravljica in je tudi v času globalizacije, politične korektnosti ter digitalizacije še vedno aktualen in neobrušenih robov. Morda še bolj kot kdaj prej?«

Posebno številko, ki jo ponujajo v branje in v kateri so skušali zajeti vso to večplastnost, so zato naslovili: Razum, pogum in odločnost – z mislijo na prihodnost.

Revijo lahko prelistate na: https://www.druzina.si/revija/slo-slovenski-zgodovinski-magazin

Med predstavitvijo revije SLO v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Predstavitev v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije

24. aprila 2024, ob 17. uri, vabljeni na Maistrov sredin večer v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana, ki se bo začel s tremi krajšimi predstavitvami. Spoznali bomo uniformo borcev za severno mejo, predmete vezane na Maistra v zbirki muzeja in Maistrovo rojstno hišo. Ob 18.00 sledi predstavitev tematske izdaje revije SLO, časi, kraji, ljudje o Rudolfu Maistru.

Vojko Urbančič, General, ki ga v novem tisočletju nismo pozabili, Delo, 16. 2. 2024Marjan Toš, Maistrovo leto in generalovo izročilo za današnjo rabo, Delo, 4. 5. 2024

1/14