Foto: Tatjana Splichal


»Na RTV Slovenija pogrešam večjo uravnoteženost med različnimi svetovnonazorskimi in političnimi pogledi, pa tudi več dobrih novic, pozitivnih in spodbudnih oddaj, ki krepijo optimizem,« je ob robu zadnjih vročih polemik o vlogi, statusu in usmeritvi javne radiotelevizije, ki so privedle tudi do pobude o neplačevanju RTV-prispevka, poudaril Alojz Bogataj, ki so ga nedavno že tretjič potrdili za programskega svetnika na Kolodvorski.

»Želel bi, da RTV postane ustanova, ki bi jo večina državljanov prepoznala za prostor dialoga in pluralizma, v katerem lahko vsakdo izraža legitimna politična, kulturna in verska prepričanja; da bi vedno opravljala tudi pozitivno vzgojno vlogo v našem narodu,« strne Bogataj, ki je bil v programski svet na pobudo KD dr. Ivan Tavčar Poljane prvič izvoljen leta 2012. »Prvi mandat sem začel z nekoliko prevelikimi pričakovanji in idealističnimi predstavami. Stvari se včasih spreminjajo počasneje, kot bi si želel, zahtevajo veliko usklajevanja, dogovarjanja, včasih naletiš na močno nestrinjanje in drugačne interese.«


Foto: Tatjana Splichal


Konflikt ne koristi nikomur

Kako kot programski svetnik gleda na pobude za neplačevanje RTV-prispevka? »Pobude so nastale predvsem zaradi aktualnih dogodkov v državi in poročanja o njih. RTV je že ob nastajanju nove vlade poročala zelo kritično, tudi negativno z iskanjem afer, čeprav smo epidemijo prestali bolje kot marsikdo. Čeravno vlada pretežno dela dobro, komaj slišimo kakšno pozitivno novico. Iskanje negativnih novic in poročila o tem bolj potolčejo razpoloženje, kot da bi spodbujali ljudi k optimizmu,« je prepričan Bogataj. A dodaja, da je RTV vendarle največja kulturna ustanova v državi, ki pripravlja in predvaja kakovostne oddaje o slovenski kulturi in zgodovini, skrbi za ohranjanje jezika, za snemanje slovenske glasbe, predvaja oddaje o vseh zvrsteh umetnosti, skrbi tudi za programe manjšin. Veliko je mladinskih, izobraževalnih, vsebin za invalide. »RTV-prispevek se že vrsto let ni povečal. Trenutni konflikti med oblastjo in RTV niso dobri za nikogar in ne peljejo v pozitivno smer. Upam, da se bo žogica umirila na obeh straneh, saj potrebujemo kakovostno javno in pluralno RTV hišo,« zatrjuje Bogataj.

»Veliko pripomb in predlogov gledalcev je dobronamernih in utemeljenih. Treba jih je posredovati na varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev (varuh@rtvslo.si) ali na programski svet (programski.svet@rtvslo.si). Na vse to mora vodstvo ali pristojno uredništvo odgovoriti in podati pojasnila, vse pa mora biti na kulturni ravni, predvsem morajo biti pripombe argumentirane in utemeljene,« svetuje Bogataj. »Bralce spodbujam, naj podajo svoja opažanja glede potrebnih izboljšav, pripomb, tudi pohvale so dobrodošle. Le pljuvanju vsevprek in poniževanju naj se izognejo, ker ne prinese rezultatov, ni konstruktivno, niti krščansko in človeško.«


Bogatajevi živijo na Gabrški Gori nad Škofjo Loko (fotografija iz leta 2016). Foto: Tatjana Splichal


Pol kilometra do soseda

Bogataj se je rodil v kmečki družini, bil je zadnji, šesti otrok. Oče je bil bolj strog, mama pa blaga duša. Že v srednji šoli je hodil na duhovne vaje k jezuitom in tam spoznal veliko prijateljev. Diplomiral je na Strojni fakulteti (smer energetika) in se nato, že zaposlen, poročil z Magdo, s katero sta starša petim otrokom: Lucija (22) in Klemen (20) sta študenta, Tine (17) gimnazijec, Miha (15) in Domen (7) osnovnošolca. »Žena je učiteljica, a je po tretjem otroku pustila službo in se posvetila družini in domu, zdaj je tudi zavzeta čebelarka. Ker je žena doma, se laže posvetim obveznostim,« pove Bogataj, ki je bil sprva zaposlen v gospodarstvu, v škofjeloški občinski upravi pa kot višji svetovalec za družbene dejavnosti, zadolžen predvsem za področje investicij in investicijskega vzdrževanja objektov, dela od leta 1996.

_ _ _

Borut Gartner, režiser Škofjeloškega pasijona 2009 in 2021

Kadar slišim za Alojza, mi postane toplo pri srcu. Ker je preprosto dober človek. Ima mehak, prijeten glas, obarvan s poljanskim melosom. Je mož beseda, zanesljiv in globoko predan Škofjeloškemu pasijonu. Upodabljanje Jezusa mu veliko pomeni, kar se čuti skozi njegovo občutno podano igro v predstavah. Gospodova večerja je z njegovim – Jezusovim glasom res Gospodova večerja. Nekaj posebnega. Ker je zgleden, mu ni težko zbrati okrog sebe čudovitih apostolov, ki prihajajo z okoliških hribov. Je eden tistih vodij igralskih skupin, ki so že pred meseci poslali seznam vseh sodelujočih, ki bodo nastopali v ŠP 2021. Je velik optimist in zgleden družinski mož in oče.

Anekdoti: prva je povezana z izvedbo vaje. Kot režiser stremim k temu, da so vaje zanimive in posebne. Tako se spomnim, da sem leta 2008 prišel v Poljane na srečanje s tamkajšnjo igralsko skupino. Delal se je mrak. Vstal sem in nekako takole dejal: "Jezus (Alojz), prosim, popelji svoje učence čez travnik, do reke Sore, in jim do reke povej, kaj ti leži na srcu." Brez omahovanja je učence povabil za seboj in izpeljal dano nalogo. To je bila ena od najlepših vaj, ki sem jih doživel. Druga anekdota pa pričuje, da Jezus (vsaj ta, ki ga upodablja Alojz) ni vedno vsemogočen. Tako sem nekega dne, ko so potekale predstave, sprejel klic, ki mi je sporočal, da se je voz z Jezusom in apostoli prevrnil, da se je zgodila nesreča ... A vendar se je vse srečno končalo, ker je bil pač Jezus z njimi. S takšnimi ljudmi, kot je Alojz, si upam tudi sam na pasijonsko pot, kajti medsebojna vzpodbuda na vseh ravneh je nujna. Hvaležen sem mu za vse, kar je že in še bo storil za pasijon in rad bi mu zaželel zdravja, da bo lahko spet upodabljal Jezusa. Srečno Alojz!
_ _ _

V vlogi Kristusa pri zadnji večerji na Škofjeloškem pasijonu. Foto: Tatjana Splichal


Z družino živi na podeželju, na Gabrški Gori pri Škofji Loki, 780 metrov nad morjem. Do najbližjega soseda ima pol kilometra. »Idilično okolje, veliko sadnega drevja, predvsem češenj je okoli hiše. Na ekološki kmetiji pasemo govedo in prašiče, poleg čebel imamo piščance, kokoši, zajčke,« podčrta. Prostega časa nima na pretek, je pa z družino kar veliko pri skupnem delu na kmetiji in vrtu. »Predvsem nedelje so 'naše': maša, kosilo, popoldanski sprehod, včasih izlet, druženje s sorodniki, prijatelji.« Bogatajevi so aktivno vpeti v dogajanje v župniji Poljane: »Oba z ženo sva bralca beril, jaz tudi delivec obhajila in član ŽPS. Žena poučuje verouk, sodelujeva v zakonski skupini. Starejši otroci so oratorijski animatorji, hči je skavtska voditeljica. Z ženo sva vesela in hvaležna, da je župnija živa, da je veliko aktivnih mladih družin, ki se trudijo za dobro, za ohranjanje vere, medsebojno povezovanje.«

Nepogrešljivi Kristus

Bogataj je tudi nepogrešljiv v vlogi Kristusa pri zadnji večerji v vseh dosedanjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona (1999, 2000, 2009, 2015), sodelovati namerava tudi prihodnje leto ob 300. obletnici. »Vloge niso 'lastniške' in je treba poskrbeti, da se prenašajo naprej na mlajše. Sodelujem pa zelo s srcem in rad igram, saj je to izjemna kulturna in verska prireditev.« S prvim režiserjem p. Marjanom Kokaljem sta odlična prijatelja že od rane mladosti, v študentskih letih sta nekaj časa skupaj stanovala v Ljubljani. Alojz je tudi vodja igralske skupine za Škofjeloški pasijon v okviru kulturnega društva v Poljanah.


Foto: Tatjana Splichal