Nekdaj so polagali nevestam venec rož na glavo, mi pa z molitvijo rožnega venca spletamo naše prošnje in zahvale ter jih podarjamo nebeški Materi. 

Kadarkoli so otroci v stiski, se zatečejo k Materi. (Blaženi Anton Martin Slomšek)

K izvirom praznika

Pred natanko 450 leti je se je 7. oktobra 1571 v Jonskem morju pri Lepantu odvijala odločilna pomorska bitka med ladjevjem Otomanskega imperija in ladjevjem krščanskih dežel, v kateri so bili Turki povsem poraženi; njihov imperij si po tej bitki ni več opomogel, Evropa je bila rešena pred grozečo muslimansko nevarnostjo. 

Papež Pij V., ki je vernike prosil in rotil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo na pomoč Marijo, je zmago pripisal njenemu varstvu in je določil, da se v spomin na ta dogodek vsako leto 7. oktobra obhaja praznik Marije Zmagovalke. Njegov naslednik papež Gregor XIII. je praznik preimenoval v »praznik naše ljube Gospe rožnega venca«.

Podružnična cerkev Rožnovenske Matere Božje, Nova vas nad Dragonjo. FOTO: Andrej Praznik.

Tudi pozneje so si papeži močno prizadevali za širitev te čudovite molitve, med njimi še posebej papež Leon XIII. (na Petrovem sedežu od leta 1878 do 1903), ki je o rožnem vencu izdal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, razglasil mesec oktober za mesec rožnega venca in v lavretanskih litanijah dodal vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!«

Kako koristna je molitev rožnega venca, če ga molimo v resnici. Rožni venec je molitev vere, ljubezni in blaženega upanja. Rožni venec je vzvišeni psalter za tiste, ki hočejo Boga moliti v duhu. – Če pogledamo lepo mavrico na nebesnem svodu, vidimo na njej tri barve. Zelena je barva upanja, rdeča barva vere in zlata simbol ljubezni. Prav tako se lesketa pet skrivnosti veselega rožnega venca v zeleni barvi, pet skrivnosti žalostnega v rdeči in pet skrivnosti častitljivega rožnega venca v zlati barvi. Te skrivnosti molitve rožnega venca sestavljajo slavolok našega odrešenja in upanja za vso večnost. – Celo ubogi slepec ima v rožnem vencu najlepši vzorec za molitev in premišljevanje. Tudi ti, krščanska duša, ne boš umrl v grehih, če boš skrivnosti svetega rožnega venca prav pogosto premišljeval. (Blaženi Anton Martin Slomšek)

Od oktobra 2002 do oktobra 2003 smo v vesoljni Cerkvi praznovali Leto rožnega venca, ki ga je papež Janez Pavel II. napovedal z apostolskim pismom Rožni venec Device Marije. V njem je dotedanjim trem delom molitve, veselemu, žalostnemu in častitljivemu, dodal nov, svetli del s petimi skrivnostmi, ki zajemajo najpomembnejše mejnike Jezusovega javnega delovanja.

Marijino povabilo k molitvi rožnega venca

H goreči molitvi rožnega venca nas je Marija sama povabila že po sv. Bernardki, ko se ji je z rožnim vencem v roki prikazala v Lurdu leta 1858. Po fatimskih pastirčkih, ki se jim je leta 1917 predstavila kot »Kraljica rožnega venca«, pa nas je še posebej nagovorila k tej molitvi; njim je tudi zaupala posebno molitev, ki jo molimo po vsaki desetki: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«

Otročiči, molite rožni venec in premišljujte skrivnosti rožnega venca, ker tudi vi greste skozi radosti in žalosti v svojem življenju. Na ta način spreminjate skrivnosti v svoje življenje, ker je življenje skrivnost, vse dokler ga ne izročite v Božje roke. (Marijine besede vidcem v Medžugorju 25. 9. 2019)

Podružnična cerkev Rožnovenske Matere Božje v Kranju. FOTO: Ivo Žajdela.

Nekoč je bila v molitev rožnega venca ob večerih vključena vsa družina. Nikar ne pozabimo na to lepo navado in molitev rožnega venca približajmo tudi našim otrokom in vnukom. Mnogi svetniki so bili prepričani, da je rožni venec najboljše orožje in najboljša obramba v našem duhovnem boju, kar jih premoremo. In da to nikakor ni samo molitev za stare in bolne, nam je najboljši pričevalec blaženi Carlo Acutis (1991–2006), ki je bil v to molitev naravnost zaljubljen in je govoril, da je »rožni venec najkrajša lestev do nebes«.

Rožnovenska Mati Božja je pogosto upodobljena, kako sedi na oblaku z detetom Jezusom v naročju, rožni venec pa izroča sv. Dominiku, ustanovitelju dominikanskega reda. Ta svetnik je namreč ustanovil Bratovščino psalterija naše ljube Gospe, ki je bila zametek številnih poznejših Bratovščin svetega rožnega venca. 

Rožnovenska Mati Božja na Slovenskem 

Rožnovenski Materi Božji je pri nas je posvečenih 13 cerkva, od tega štiri župnijske (Črešnjice, Gornji Logatec, Portorož in Tomišelj) ter devet podružničnih (Bitnje, Gornje Dobravice, Kranj, Šmarna Gora, Nova vas nad Dragonjo, Podgorica, Podgorje ob Sevnični, Sela nad Podmelcem in Stopno). 

»Rožni venec je zlata nit iz labirinta tega življenja do nebeških vrat!« To misel je Slomšek rad poudarjal v svojih spisih in nagovorih.