Zavetnik: Rožnovenska Mati božja je zavetnica številnih škofij in dežel, pri nas so ji posvečene tri župnijske cerkvene in pet podružničnih.

Pij V. je 17 . marca 1572 odredil, da je 7. oktober posvečen praznovanju spomina sv. Marije Zmagovalke, kasneje pa so ga preimenovali v praznik naše ljube Gospe rožnega venca. Leta 1896 je papež Leon XIII. ukazal vsak dan molitev rožnega venca v mesecu oktobru.

Ime: Beseda rožni venec izhaja iz latinskega rosarium »venec rož«. Z molitvijo naj bi tako spletali venec rož, po zgledu vencev iz rož, ki so jih nekdaj ženini polagali na glavo nevestam.

Izvor: Obliko molitve, podobne današnjemu rožnemu vencu, so od začetka imenovali Marijin psalter. Po izročilu naj bi bil njen začetnik sv. Dominik v 13. stoletju in res so si ravno dominikanci najbolj prizadevali širiti to pobožnost.

Razvoj: Že od 12. stoletja dalje se je širila pobožnost, v kateri so radi ponavljali zdravamarijo. Navada ponavljati zdravamarijo trikrat po petdeset, vsega skupaj torej 150, kar ustreza številu psalmov stare zaveze, se je razširila zlasti med cistercijani na Nizozemskem.

Zgradba: Od leta 1242 je običaj , da molimo po »trikrat petdeset« zdravamarij, kmalu pa so jim začeli dodajati premišljevanje Kristusovih in Marijinih skrivnostih. Vero na začetku so začeli moliti v nemških deželah v 16. stoletju, tri zdravamarije pa so dodali v 17. stoletju.

Oblika: Uporaba vrvice in na njej nanizane jagode izvira iz praktične potrebe in je prišla z Vzhoda, kjer so menihi na gori Atos že prej uporabljali podobno vrvico z jagodami. Star slovenski izraz zanjo je molek.

Turki: Veliko zmago kristjanov nad Turki v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571 pripisujejo molitvi rožnega venca, s katero je papež Pij V. ukazal spremljati boj. Turki so bili poraženi ravno 7. oktobra, ko je imel papež videnje, v katerem je spoznal, da bodo kristjani zmagali. Vsi so se strinjali, da je imela odločilno vlogo molitev, beneški senat je dal pod sliko, ki predstavlja bitko, napisati: »Ne moč ne orožje ne poveljstvo – vse to nam ni pridobilo zmage, ampak jo je pridobila rožnovenska Marija«.

Skrivnosti: Molitev rožnega venca je razdeljena na tri »sklope«, tri dele: veseli, žalostni in častitljivi. V njih premišljujemo o odločilnih dogodkih Jezusovega in Marijinega življenja.

Svetli del: Sveti papež Janez Pavel II. je tem uveljavljenim oblikam dodal še četrti, svetli del, v katerem premišljujemo o petih najodločilnejših trenutkih Jezusovega javnega oznanjevanja.

Bratovščine: Že sveti Dominik je ustanovil bratovščino psalterija naše ljube Gospe, kasneje pa so se podobne bratovščine ustanavljale po številnih krajih.

Zavetnica: Rožnovenska Mati božja je zavetnica številnih škofij in dežel, pri nas so ji posvečene tri župnijske cerkvene in pet podružničnih.

Upodobitve: Rožnovensko Mater božjo običajno upodabljajo, kako sedeča na oblakih in z detetom Jezusom v naročju izroča rožni venec sv. Dominiku; pogosto je ob njem upodobljena tudi Katarina Sienska ali drugi svetniki (npr. sv. Frančišek Asiški). Marijo upodabljajo tudi samo z rožnim vencem, okrog nje pa so v medaljonih upodobljene vse skrivnosti rožnega venca.

Goduje: 7. oktobra.