Pet nominirancev

Letošnja žirija v sestavi Barbara Pogačnik (predsednica), Aleš Berger, Ifigenija Simonović in Nada Šumi, njena članica pa je bila tudi nedavno umrla dr. Manca Košir, je obravnavala osemnajst knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024. V ožji izbor so se uvrstila dela dr. Andreja Blatnika Knjige na poti in drugi eseji (LUD Literatura, 2023), Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga, 2024), Nataše Kramberger Po vsej sili živ (Založba Goga, 2024), dr. Denisa Poniža Videnja in védenja (Slovenska matica, 2023) in Toneta Vrhovnika Strake Si danes vzel tablete? (POGLEJ, Društvo za vseživljenjsko pomoč, 2023).

Nagrajena knjiga esejev Krošnja z neznanimi sadeži scenaristke in režiserke Helene Koder. FOTO: arhiv Društva Marjan Rožanc

Rdeča nit: humanost in skrb za slovenski jezik

Kakor je pred razglasitvijo nagrajene zbirke povedala dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodila sinočnji pogovor z nominiranimi esejisti, njihove žanrsko raznolike eseje povezuje ena in ista skrb – za slovenski jezik. Da so izbrana – tematsko in v obdelavi zelo različno pisana – dela vsa po vrsti vredna branja, samo se lahko prepričali že ob poslušanju izbranih odlomkov v interpretaciji avtorjev (v odsotnosti dr. Denisa Poniža je odlomke iz njegovih pronicljivo kritičnih esejev brala moderatorka večera). Uvodoma in v času odločanja žirije pa so v interpretaciji dramske igralke Klare Kastelec zazveneli izbrani odlomki esejev Marjana Rožanca.

Pred razglasitvijo nagrajene zbirke esejev se je z izbranimi esejisti v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, odlomke Rožančevih esejev je brala igralka Klara Kastelec. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Predsednica tokratne žirije Barbara Pogačnik je pred razglasitvijo nagrajene zbirke povedala, da vsa dela izkazujejo raznolikost in humanost. Opozorila je tudi na pomen medsebojnega oplajanja pisanja in dialoškosti, ki ni pomembna le za slovensko esejistiko, ampak tudi širše. Skladno z izpostavljeno mislijo Marjana Rožanca, da je »samo svoboden človek literarno zanimiv«, je poudarila, da je esejistika pomemben odraz demokratičnosti družbe.

»Gojiti in hraniti jezikovno samozavest«

Nagrajenka Helena Koder jezik kot orodje vsakdanjega življenja dojema kot temelj človekovega preživetja. Prostor za pisanje s srcem v aristokratski drži ohranja tudi kot podpornica sodobne umetnosti, seveda ob zavedanju, da ni vse, kar se za umetnost razglaša, že umetnost. Njeni eseji, v katerih na pretanjeno izčiščen način spregovori o drugih, »ki so odločilno prispevali, da je njena misel tako blaga, njen spomin tako oster in njeno pisanje tako jasno,« kakor je o knjigi zapisal dr. Primož Vitez, kličejo nazaj k pesniški besedi kot jeziku univerzalnega, so povedali ob razglasitvi.

Nagrajenka pa je poudarila, kako pomembno je gojiti in hraniti jezikovno samozavest in v tej smeri podpirati tudi pobude za pisanje esejev, med drugim v obliki raznih anonimnih natečajev.

Letošnja Rožančeva nagrajenka Helena Koder. FOTO: Tadeja Petrovčič Jerina

Knjige, prijateljice na poti

V utemeljitvi nagrade lahko preberemo: »Bogat esejistični prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo. Avtoričina rousseaujevska razmišljanja se vedno začenjajo v njeni osebni izkušnji, ki jo izmenjuje, primerja, brusi z izkušnjo najrazličnejših klasičnih in sodobnih pisateljev, pesnikov in filozofov, tako s svojim občutenjem njihovega pisanja kot z izkušnjami njihovih življenj in postopkov pisanja. Derrida podaja roko Cankarju ali Handkeju, Symborska Barthesu ali Proustu, Marylin Monroe Dostojevskemu, Kocbek Bulgakovu ali Vercorsu. V njenem pisanju knjige prehajajo druga v drugo, povezuje jih z opisi izrazov na fotografijah, lastnih življenjskih izkušenj, filmskih upodobitev, glasbene govorice, na posebno mesto pa postavlja poezijo, kar se zdi v današnjem času še posebno redko. Interakcija osebnih prelomnic, razmišljanj o podobi bralca v okviru družbenih vrednot, o različnih jezikih in odnosu do jezika majhnega naroda, filozofskih vprašanj o subjektu se aristokratsko lahkotno gibljejo v tej prijetni knjigi, ki zlahka postane prijateljica na poti ali ob vzglavju.«

Slavnostna podelitev Rožančeve nagrade, katere namen je vzbuditi javno pozornost za izvirni slovenski esej in slovenske esejiste, bo v soboto, 21. septembra, ob 16. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici.