Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Rovte, dan spomina, Franci Petrič, Boštjan M. Turk

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 26. 08. 2024 / 09:50
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.10.2024 / 19:13
Ustavi predvajanje Nalaganje
Rovte, dan spomina, Franci Petrič, Boštjan M. Turk
Ob 80. obletnici postavitve spominske kapele Matere Božje, v katero so napisali ubite osebe iz rovtarske župnije zaradi prve in druge svetovne vojne, so pred kapelo položili venec. FOTO: Ivo Žajdela

Rovte, dan spomina, Franci Petrič, Boštjan M. Turk

V nedeljo, 25. avgusta 2024, so v Rovtah nad Logatcem s spominsko mašo in slovesnostjo obeležili 80. obletnico postavitve Marijine kapele sredi kraja z vpisanimi imeni vseh ubitih zaradi prve in druge svetovne vojne.

Slovesnost sta organizirala Krajevni odbor Nove Slovenske zaveze in Župnija Rovte. Zbrali so se, da z molitvijo in kulturnim programom obeležijo Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov ter 80. obletnico postavitve spominske kapele Matere Božje, v katero so napisali ubite osebe iz rovtarske župnije zaradi prve in druge svetovne vojne ter ena iz osamosvojitvene vojne.

Ob 80. obletnici postavitve spominske kapele Matere Božje, v katero so napisali ubite osebe iz rovtarske župnije zaradi prve in druge svetovne vojne, so pred kapelo položili venec. FOTO: Ivo Žajdela

Spomenik za vse ubite obeh vojn

Kapela stoji v središču Rovt, na dvignjenem platoju med cerkvijo, gostilno in župniščem. S to spominsko kapelo so Rovtarji želeli ohraniti spomin na ubite sokrajane, ki so darovali svoja življenja na oltarju domovine.

Ko je druga svetovna vojna začela jemati svoj krvni davek, so Rovtarji začeli razmišljati, da bi umrlim postavili spomenik, ki bi jih ohranil v narodovem spominu. Takrat so se zavedeli, da niti umrli rovtarski krajani v prvi svetovni vojni nimajo spomenika. Zato so zastavili enoten spomenik, ki bi bil spomenik za vse ubite obeh vojn. Spomenik so postavili v obliki Marijine kapele, posvečene Mariji, Kraljici Slovencev.

Spominsko kapelo so postavili leta 1944, blagoslovili pa 5. novembra 1944. FOTO: Ivo Žajdela

Komunistični »ljudski odbor« je spominsko kapelo želel porušiti

Kapelo so postavili leta 1944, blagoslovili pa 5. novembra 1944. O tem je v Slovenskem domu 11. novembra 1944 izšel daljši zapis, ki je podrobno poročal o tem dogodku, pa tudi o sami kapeli ter njeni simboliki. Vanjo so Rovtarji dali napisati vse svoje do takrat ubite rojake v prvi in drugi svetovni vojni, ne glede, na kateri strani so umrli.

Po drugi svetovni vojni so kapelo z odločbo Okrajnega ljudskega odbora hoteli porušiti, vendar se na srečo to ni zgodilo. Stavbenik Zupanc, ki je kapelo postavil, je z izgovorom, da nima delavcev, obranil kapelo pred rušenjem. Seznam umrlih so dopolnili leta 1993, ko so dodali še manjkajoče iz druge svetovne vojne ter enega smrtno ponesrečenega med vojno za Slovenijo leta 1991.

Spominska kapela stoji v središču Rovt, na dvignjenem platoju med cerkvijo, gostilno in župniščem. FOTO: Ivo Žajdela

Marijina kapela je za Rovte neprecenljiv spomenik

Kot je dejala organizatorica slovesnosti Judita Treven, je kapela »za Rovte neprecenljiv spomenik, spomenik umrlim Rovtarjem v vseh treh vojnah, sama kapela pa predstavlja tudi pomemben del naše zgodovine, ki ga želimo zaščititi in ohraniti za bodoče rodove. Naša želja je, da se kapela vpiše v register kulturne dediščine. Letos mineva osemdeset let od njene postavitve in blagoslovitve. Ta lepa okrogla obletnica nas je spodbudila, da naredimo korake v tej smeri.«

Organizatorica slovesnosti Judita Treven. FOTO: Ivo Žajdela

Branili so svoje imetje in življenje

Trevnova je spomnila tudi še na en dogodek izpred 80 let, ki je pomembno zaznamoval Rovte. V nedeljo, 27. avgusta 1944, je bilo v Rovtah protikomunistično zborovanje. Časnik Slovenec je o tem objavil podrobno poročilo, med drugim: »Rovte so med prvimi kraji, ki so se dvignili, da branijo svoje imetje, svoje življenje in še veliko več kot to: svojo katoliško vero in slovenstvo pred komunizmom. Zato je bilo včerajšnje zborovanje resničen praznik za Rovte in okolico. Ljudje so se na zborovanje lepo pripravili. Okrasili so hiše, postavili mlaje in izobesili zastave.« Zborovanja, ki sta se ga udeležila tudi Vuk Rupnik in Leon Rupnik, so zaključili s prisego zvestobe Bogu in rodu in s petjem slovenske himne Naprej zastave slave.

»To je naša zgodovina, to so naše korenine, na katere smo ponosni. Naši ubiti, umrli in izgnani, ki niso bili izdajalci, bili so kristjani in ponosni Slovenci, ki so svoja življenja darovali na oltarju domovine. Zato se jih s spoštovanjem spominjamo,« je dodala Judita Treven.

Na oglasni deski so predstavili del zgodovine (Rovt). FOTO: Ivo Žajdela

Vi, možje in žene, ki ste prestali pravi genocid, ste potomci mučencev

Franci Petrič je v nagovoru pri maši spomnil, da je hotel nacizem uničiti naš narod. Revolucija, ki jo je pod krinko osvobodilnega boja, izvajala komunistična partija, pa je prinašala kri, umore in ustrahovanja ter hotela uničiti vero v Boga. In temu so se uprli tudi za ceno krvi, mučenj in smrti. Predvojne Rovte so bile v povojnih učbenikih označene za »konzervativno vas, slepo vdano Cerkvi«. »Resnica je bila seveda drugačna,« je nadaljeval. »Tu je bilo že od preloma stoletja izjemno napredno in razvito gospodarsko, družbeno in izobraževalno življenje. Ljudje so veliko brali: poznali so dogodke iz revolucije v Španiji in to, kar se je dogajalo v Sovjetski zvezi. Vedeli so tudi za papeške smernice, da ne smejo sodelovati z brezbožnim komunizmom. Zato je bil njihov odziv na partizanski teror, ki je v Rovtah že zgodaj začel svoj krvavi ples, povezovanje in obramba v vaških stražah ter kasneje v domobranski vojski. Po vojni se je oblast zato hudo znesla nad njimi: ubili so nad 90 % vseh mož. Vendar pa režimu ni bilo dovolj le to, da je vas ostala brez mož in fantov, ampak so načrtno zapostavljali kraj in njegov razvoj. Kapela, blagoslovljena pred 80 leti, pripoveduje, da so bili v Rovtah ljudje, ki so živeli za evangeljske vrednote in spominjanje tega tudi danes potrjuje, da ste vi, možje in žene, ki ste prestali pravi genocid, potomci mučencev.«

Franci Petrič med mašnim nagovorom. FOTO: Ivo Žajdela

Grozi nam novi totalitarizem v imenu t. i. svobode

Pogledal je tudi v današnjo slovensko stvarnost, ko imamo svojo državo, ki zbuja zaskrbljenost za usodo države in demokracije. »Kot, da nas preteklost ni izučila, se ponavljajo delitve, izključevanja, doživljamo vladavino laži in praznih obljub, grozi nam novi totalitarizem v imenu t. i. svobode. Slovenija oziroma njena tranzicijska 'politika' ni sprejela evropske resolucije o obsodbah totalitarizmov, posebej tudi komunističnega. Še več, sedanja vlada je ob nastopu čez noč ukinila spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Komunistični zločinci si pač že od leta 1941 naprej lastijo izključno pravico do antifašizma, kar seveda ni res, če pomislimo le na primorski TIGR. Zdi se, da je tudi po uvedbi demokracije leta 1990 komunistično-udbovska naveza obdržala v rokah vse ključne vzvode države in da danes obvladuje v Sloveniji praktično vse. Zato vztrajajo pri neomadeževanosti t. i. 'NOB' in vzdržujejo njen mit, se izmikajo obsodbam komunističnih zločinov, sklicujejo se celo na tradicije revolucionarnega prava na zrežiranem Kočevskem procesu.«

Franci Petrič FOTO: Ivo Žajdela

Kje je narodno sočut(en)je, sočustvovanje?

Franci Petrič je spomnil, da še danes nimamo mrliških listov ubitih v povojnih pobojih. »Po sodbi poznavalcev, se zdi, da udbovsko strankarska naveza, ki kaže vse znake delovanja balkanske mafije in posledično preprečuje pokop 3.450 slovenskih žrtev iz Macesnove Gorice na ljubljanskih Žalah. Skrajno necivilizacijsko! Ob vseh teh in drugih očitnih krivicah in ignoranci do povojnih pobojev in krivic sedanje oblasti, ki nas prepričuje o svobodi po njihovi meri, se nam upravičeno zastavlja vprašanje, ki ga je izrekel nek naš koroški rojak (prof. J. Wakounig): 'Se je slovensko ljudstvo že povzpelo do naroda? Kje je narod? Kje je narodno sočut(en)je, sočustvovanje? Kje je ponos na lastno državo?' Državotvorna nacija ne more imeti temeljev v revoluciji in zločinih ter ne na preliti krvi bratov in sester.«

Besedilo v wordu: nagovor Francija Petriča

Boštjan M. Turk je spomnil in nas opozoril na nevarnosti v sodobni Evropi, predvsem pa v Sloveniji. FOTO: Ivo Žajdela

Poziv k povrnitvi demokratičnih temeljev in vrednot

Tudi govornik Boštjan M. Turk je spomnil in nas opozoril na nevarnosti v sodobni Evropi, predvsem pa v Sloveniji. Dejal je, da danes v Evropi, v Evropskem parlamentu, govorijo vse mogoče. Le ene teme se izogibajo, to je krščanskosti Evrope. Zakaj? Komu to služi? Kaj hočejo s tem doseči? Kaj bodo s tem dosegli?

Tudi on je spomnil na sprevrženost »svobode« v Sloveniji, kot nam jo danes vsiljuje trenutna oblast. Ta svoboda je novi totalitarizem, ki se mu je treba upreti. Pozval je k povezovanju demokratičnih sil ter k uporu za povrnitev demokratičnih temeljev in vrednot.

Kulturni del slovesnosti so obogatili pevci z izbranimi pesmimi. FOTO: Ivo Žajdela

Nalaganje
Nazaj na vrh