Tako je odmeven zapis na družbenem omrežju pred referendumsko nedeljo, eden od treh referendumov bo tudi o Zakonu o RTV Slovenija, začela dolgoletna novinarka in voditeljica Odmevov na TV Slovenija Rosvita Pesek, ki ne verjame v koristnost in splošno dobrobit novega zakona, kajti če »bomo z vsako menjavo oblasti spreminjali zakon, da si bodo novi oblastniki lahko postavili všečno in naklonjeno vodstvo RTV, potem to ni rešitev za RTVS«, izpostavlja.

RTVS se mora posloviti od statusa javnega zavoda

Da RTVS potrebuje vsebinske in zlasti statusne spremembe ter se mora posloviti od statusa javnega zavoda in postati normalna gospodarska družba, je prepričana Peskova, kajti le tako bo po njenem možno na ključna mesta dobiti najsposobnejše ljudi in ne tistih, ki zmorejo najhitreje teči po politično podporo.

Sveti zavodov kot priložnost za naše ljudi

Težava (programskih) svetov, ki odločajo o radijskih in televizijskih vsebinah, programih in zlasti programskih shemah, je, da o njih vedo premalo ali celo nič, opozarja voditeljica Odmevov: »Tudi slovenske bolnišnice imajo svoje svete zavodov. Vanje je bilo zadnje čase imenovani precej ljudi iz Gen-I. In kaj imajo ljudje iz podjetja, ki se ukvarja s trgovino z električno energijo, početi v zdravstveni ustanovi? Tudi v preteklosti so bili tovrstni sveti zavodov priložnost za 'naše ljudi' ne glede na (ne)strokovno podlago.«

Verjetno sem med tistimi, ki nas je 'samo ene par'. Ali pa nisem nikjer. Imam svoj življenjski credo in to mi zadošča.

Tudi sedanje vodstvo ni brez greha

V Sloveniji, nadaljuje Rosvita Pesek, je 5 ljudi, ki znajo sestaviti programsko shemo, ki bi se lahko uspešno kosala z zlasti komercialnimi TV, a ni nihče od njih zaposlen na RTV Slovenija. »Posledice so vidne tudi z letala. In tu sedanje vodstvo ni brez greha. Oddaje je premikalo po programu sem in tja, ne upoštevaje njihovo večdesetletno tradicijo in navade gledalcev, in programski svetniki so jim pri tem prikimali,« uperi kritiko tudi na drugo stran Peskova.

Večna kovnica kadrov – za druge medijske hiše

»Časi so se spremenili, mi se nismo z njimi. Zaostajamo v idejah, smelosti, novih TV formatih. Veliko dobrih je odšlo. S plačno politiko, ki velja za javno upravo, jih tudi zadržati ne moremo. Smo večna kovnica kadrov – žal za druge medijske hiše. Novi zakon o RTV ne prinaša ničesar, kar bi nas dolgoročno stabiliziralo. Jasno postaja, da bodo vsakokratne volilne spremembe nujno vodile tudi v nove zakone o RTV, s katerim koli razlogom že. Sedanja oblast daje moč svoji civilni družbi, druga jo bo dala svoji, obe pa bosta skrbno pazili, da bosta imeli večinsko 'naše' v organih upravljanja RTVS,« je neposredna Rosvita Pesek.

Le ena politično obtežena funkcija na RTVS

Novi zakon, nadaljuje, uvaja še kolektivno vodstvo, 4-člansko upravo, dovolj pa bi bilo, da bi imeli enega generalnega direktorja, ki ga izvoli (in razreši) Državni zbor z dvotretjinsko večino, enako kot varuha človekovih pravic. »To naj bo tudi edina politično 'obtežena' funkcija na RTVS. Na nobeno drugo kadrovanje v zavodu ne politika ne od nje izbrana civilna družba ne more – ne sme več vplivati! Generalni direktor s 5-letnim mandatom si postavi svojo ekipo in za njeno delovanje v celoti odgovarja,« zatrjuje Peskova.

»Če bomo nenehno izgubljali gledalce, za koga bomo sploh še javna RTVS? Namenjeni sami sebi in notranjim prerivanjem z zunanjimi političnimi spodbudami?« FOTO: Tatjana Splichal

Če gledalcev ne bo, za koga bo sploh še javna RTVS?

Brez jasne hierarhije ni mogoče terjati merljivih izboljšav v delovanju zavoda, merljiva izboljšava pa je po njenem vrnitev gledalcev. »Če jih bomo nenehno izgubljali, za koga bomo sploh še javna RTVS? Namenjeni sami sebi in notranjim prerivanjem z zunanjimi političnimi spodbudami?« se sprašuje eden najbolj prepoznavnih obrazov nacionalke.

»Depolitizacija RTV«, najbolj zlorabljena beseda

Po njenem mnenju je »depolitizacija RTV« zadnje mesece najbolj zlorabljena beseda. Če so bile namere, da si politika odtegne vpliv, resne, bi nujno moralo priti do vprašanja vodenja in upravljanja po povsem novih modelih, z drugačno organizacijsko obliko, z jasno določenimi pričakovanji, kaj naj nacionalni programi sploh prinašajo in koliko naj jih bo … A je vse to umanjkalo, opozori Peskova.

Česa novi zakon sploh ni detektiral?

»Koliko bo direktor ali 4-članska uprava RTVS še lahko politično neodvisna, če bo redno letno trkala na vladna vrata za pokrivanje tekočih izgub, pa se ji morda zaradi 'nezadovoljstva s poročanjem o vladnem delu' ne bodo nikoli odprla? Novi zakon te subtilne teme sploh ni detektiral. Da poskusa iskanja širšega soglasja za zakonodajne rešitve niti ne omenjam,« je jasna Rosvita Pesek.

Koliko bo direktor ali 4-članska uprava RTVS še lahko politično neodvisna, če bo redno letno trkala na vladna vrata za pokrivanje tekočih izgub, pa se ji morda zaradi 'nezadovoljstva s poročanjem o vladnem delu' ne bodo nikoli odprla?

Sama spoznala vse politične vplive na TVS

Sama je, kot pravi, spoznala vse politične vplive na TVS, ko se je pred dvema desetletjema – kljub znanju in izkušnjam – klavrno končal njen poskus, da bi postala odgovorna urednica informativnega programa, dva mandata članice v svetu RTVS pa sta ji omogočila tudi jasen pogled v to, kaj je civilna družba in kakšni so njeni zgolj partikularni interesi.

Izkušnje ponižujočega pritiska urednika

»Ne kandidiram za nobeno funkcijo na RTVS. In ne prištevam se med tiste, ki jih je po Marcelu 'je*eno več kot drugih'. Verjetno sem med tistimi, ki nas je 'samo ene par'. Ali pa nisem nikjer. Imam svoj življenjski credo in to mi zadošča. Imam izkušnje poskusov političnega vplivanja na moje novinarsko delo z levimi in desnimi. Dalo se jih je odvračati. Imam tudi izkušnje izrazito ponižujočega pritiska urednika na moje novinarsko delo. Te se je dalo zavračati težje, ker so bile politično in ne strokovno motivirane,« še razloži Peskova.

Tudi slovenske bolnišnice imajo svoje svete zavodov. Vanje je bilo zadnje čase imenovani precej ljudi iz Gen-I. In kaj imajo ljudje iz podjetja, ki se ukvarja s trgovino z električno energijo, početi v zdravstveni ustanovi?

Kvantitativno poln, kvalitativno osiromašen medijski prostor

Slovenski medijski prostor je po njenem kvantitativno poln, kvalitativno pa osiromašen, in bi bolj kot kdaj koli prej zdaj potrebovali »zaupanja vredno nacionalko«, ki bo znala pritegniti tudi mlajše od 40 let, vsebinsko bogato, inovativno, z najboljšo vodstveno ekipo, medijskimi in AV strokovnjaki in zlasti z razgledanimi, izobraženimi, strokovnimi in verodostojnimi novinarji.

Zato ne more biti ZA

»Če bi takšno nacionalno začeli graditi zdaj, bi bili rezultati morda vidni čez 5 let. Novi zakon bo prinesel le nekaj starih obrazov na izpraznjena vodstvena mesta, ki so v preteklosti že imeli priložnosti, pa so namesto snovanja dobrih oddaj kakšno dobro ukinili, nekaj revolucionarnega pridiha in dolgih razprav v Svetu, več samoupravljanja in nadaljevanje finančnega krča. To pa je za zaupanja vredno nacionalno presneto premalo. Zato ne morem biti ZA,« je odmeven zapis zapečatila Rosvita Pesek.