Magdalena se je rodila v revni kmečki družini sedmih otrok v zaselku Janeži. Znana je po mističnih pojavih, ki so zgodovinsko izpričani v ljubljanskem nadškofijskem arhivu. Na njeno priprošnjo so se zgodila številna uslišanja, k njej se mnogi še danes obračajo v molitvi. Ob koncu maše so prebrali tudi pismo Francija Petriča, postulatorja v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik. V njem je opisano pričevanje iz leta 1850, ko ribniški dekan Ignacij Holzapfl piše škofu Wolfu o Magdaleninih zamaknjenjih. Njeno življenje in doživljanja pa nagovarjajo tudi sedanje generacije. Več o vsebini pisma najdete na dnu članka.

Polna župnijska cerkev Marije Snežne. Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Prvič je zamaknjenje doživela pri trinajstih letih. Nato je imela zamaknjenje vsak večer, včasih večkrat na dan, vedno tudi pri sveti maši. V stanju zamaknjenja je bila velikokrat deležna mističnega trpljenja, razumela in govorila je jezike, ki se jih ni nikoli učila.

Magdalena je bila tretji otrok staršev Jožefa in Ane Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Nadškof Zore je v pridigi med drugim osvetlil svetost Magdalene Gornik in vrednote, ki jih je zagovarjala. FOTO: Tatjana Splichal

Rodila se je 19. julija 1835, v Gospodu pa je zaspala 23. februarja 1896. Začetek škofijskega postopka za beatifikacijo Magdalene Gornik se je začel februarja 2022.

Magdalena Gornik je 47 let živela brez zemeljske hrane. Živela je od svetega obhajila in vode. FOTO: Tatjana Splichal

Kljub slabi vremenski napovedi se je tudi pred cerkvijo zbralo lepo število romarjev. FOTO: Tatjana Splichal

Številni verniki se priporočajo Magdaleni Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Gora pri Sodražici se dviga nad ribniško dolino na višini 885 metrov. FOTO: Tatjana Splichal

Organist iz Sodražice Branko Košir. FOTO: Tatjana Splichal

Cerkev obdaja pokopališče, na katerem je pokopana Magdalena Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Sveča in podobe Magdalene Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Župnik Župnije Sodražica Franci Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal

Ob koncu maše je dekan ribniške dekanije in župnik iz Velikih Lašč Andrej Ojstrež prebral pismo Francija Petriča, postulatorja v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik. FOTO: Tatjana Splichal

Postulator Franci Petrič je v pismu med drugim zapisal: »Naša srečanja tukaj imajo namen, da se tudi mi redno in radi priporočamo priprošnji te svete žene in da druge spodbujamo k temu. Kot je zabeleženo v knjigi mašnikov v zakristiji, je bilo v letošnjem letu, od začetka januarja do srede julija, tu na romanju 26 večjih skupin (avtobus). Od tega jih je 23 obhajalo tudi sveto mašo, pet pa samo bogoslužje Božje besede ali križev pot. Koliko je posamičnih romarjev, ki pridete sem z avtom in se ustavite na grobu, pa ve samo Bog.«

Pismo postulatorja Francija Petriča v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik.doc

Goreča prošnja dedka za bolno vnukinjo

V pismu je Petrič med drugim opisal eno od letošnjih zgodb, v kateri se je dedek s prošnjo obrnil na Magdaleno Gornik. Tako je zapisal: »V letošnjem februarju je bilo na FB strani priporočeno, naj romarji zaradi slabega vremena in snega ne hodijo na Goro, ker je bila pot do cerkve in pokopališča zametena. Vseeno je bila naslednji dan objavljena slika groba in svečke s podobo strunjanske Marije. Ko sem pozneje poizvedoval, kako je prišlo tega, sem izvedel od dedka z naše Obale, da je prišel sem z gorečo prošnjo za svojo 4-letno vnukinjo, ki so ji odkrili tumor na možganih. Zdravniki so se odločali za kemoterapijo, a domači so imeli težke zadržke. Zato je, ne le takrat v najhujšem vremenu, ampak še dvakrat pozneje poromal in prosil pri Magdaleni za pomoč. Kot mi je povedal, je pred poldrugim mesecem izvid pokazal, da je tumor izginil … Sam to pripisuje Božji služabnici Magdaleni Gornik.«

Še več fotografij z romarskega shoda si lahko ogledate v fotogaleriji Tatjane Splichal. 

1/21