Z besedami upanja na uspešen pohod je pospremil skupino in ji zaželel čim manj žuljev in čim več prijetnih trenutkov na poti. S težkimi nahrbtniki smo se podali naveč kot 110-kilometrsko dolgo pot. Prvi cilj je bil Godovič, kjer so mlajčki naznanjali, da je bil tu novomašnik. Hvala Bogu zanj. 

Po prenočitvi nas je romarje pot peljala čez hribe in doline čez Črni vrh, Col, Vrhpolje, saj je bil cilj kar precej oddaljena Vipava. Tam nas je prijazno sprejel ravnatelj tamkajšnjega dijaškega doma in nam ponudil udobno prenočišče. Tudi nekaj dobrotnikov se je nabralo med potjo. Gospa Ivica je celo postregla z Jakobovo torto. 

Tretji dan je bil namenjen predvsem klancem, saj smo morali čez Sv. Socerb, mimo Sv. Ane do kmečkega turizma, kjer nas je čakalo domače kosilo in malce tekoče osvežitve. Proti Sežani je sonce žgalo v vsej svoji moči. A romar se ne da, kljubuje mrazu in vročini. V Sežani smo prenočili in se naslednji dan odpravili proti Bazovici in naprej proti Trstu. Nahrbtniki in vročina sta kar dodobra mučili pohodnike. Tudi kakšen žulj ali buška sta nas spremljali. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot iz Milj po klancu proti Hrvatinom in naprej do Ankarana. Tam nam je prenočišče in pozno kosilo velikodušno ponudil že stari znanec Nevijo. Ker je bila noč topla, je kar večina romarjev prenočila zunaj. Še prej pa je bilo dobrodošlo namakanje v že pretoplem morju. 

Zadnji dan je kljub kratki razdalji bil kar naporen, saj je vročina naredila svoje. A ko smo zagledali zvonik koprske stolnice, smo v trenutku pozabili na vse težave. Dosegli smo cilj. Pričakali so nas tudi avtobusni romarji. V cerkvi nas je izjemno prijazno sprejel sam škof Jurij Bizjak in nam namenil prijazne besede. Tamkajšnji župnik Primož Krečič nam je povedal zanimivosti in zaigral na največje cerkvene orgle v Sloveniji. Hrana za dušo je bila to. Obiskali smo tudi krstilnico in se nato podali z avtobusom proti domu. Sledilo je kosilo v Kozini. Celotno romanje je vodil Sebastijan Pagon, molitev med potjo pa je bila v domeni Mici Kavčič. 

Hvala vsem in vsakemu posebej za izjemno doživetje na tej poti. Romarji smo velika božja družina, pod Marijinim varstvom in varno božjo roko.