K cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah so v nedeljo, 2. avgusta, že 27. leto zapored poromali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Letos je na Svete Višarje, romarski kraj v neposredni bližini tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo, zaradi hladnega in deževnega vremena prišlo manj ljudi kot običajno, a je bilo srečanje vseeno doživeto.

Ivo Jevnikar spregovoril o Slovencih med drugo svetovno vojno

Zbrane je nagovoril odgovorni urednik informativnega programa slovenskega oddelka italijanske radiotelevizije RAI Ivo Jevnikar. Spregovoril je o dogajanju pred 70 leti, ki je spremenilo vse "tri Slovenije" in "nas močno zaposluje tudi danes".

Kot je spomnil, se je večina Slovencev po letu 1918 znašla v povsem novih političnih okvirih. Orisal je položaj Slovencev med vojnama in med drugim ocenil, da je bil spor med "liberalci" in "klerikalci", ki se je začel že pred prvo svetovno vojno, eden od razlogov za tragedijo med drugo svetovno vojno. "Ob pomanjkanju vodstva, ki bi bilo kos neverjetnim izzivom časa, in ob brezobzirni nasilnosti komunističnih revolucionarjev je tudi nezaupanje med tradicionalnima idejnima taboroma preprečilo njun učinkovitejši odpor proti okupatorju in daljnovidnejše odločitve."



Druga svetovna vojna in revolucija sta po njegovem mnenju v našo zgodovino in splošno čutenje prinesli izreden preobrat in predstavljata nekakšen izvir "velike razdvojenosti v slovenskem narodu".

Jevnikar je prepričan, da "pri našem odnosu do preteklosti in pri iskanju sprave ne gre za usklajevanje več resnic, temveč za iskanje čim celovitejše resnice, ki ni črno-bela in je zapletena". Ustavil se je tudi pri sedanjem stanju duha na Slovenskem in ugotavljal, da se Slovenci nismo sposobni dogovoriti o preteklosti, saj da "med nami pozabe ni, prošenj za odpuščanje in odpuščanja pa je malo".

Položaj slovenske manjšine v Italiji

Govornik je tudi podrobno orisal porazno stanje slovenske narodne manjšine v Italiji v času fašizma, a zatrdil, da so vse to "spremljali zelo razširjen kulturni, verski, tudi oboroženi odpor in pa žrtve ter trpljenje, kar je skovalo tisto posebno narodno zavest in čutenje, ki sta še vedno tako živa in značilna za primorske ljudi, sta pa večkrat tudi omogočila manipulacije na njihovo škodo". Analiziral je položaj slovenske manjšine danes in dejal, da ni razveseljiv, kajti "manjšina, ki ni subjekt tudi v politiki, drsi v folkloro".

Po predavanju je bila v cerkvi Matere Božje na Svetih Višarjah slovenska maša. Ob somaševanju izseljenskih duhovnikov jo je daroval nekdanji nadškof Alojzij Uran, ki živi v Trstu. Med mašo so v nabito polni cerkvi pele slovenske Marijine sestre Čudodelne svetinje, na na orglah pa je ljudsko petje spremljal Tomaž Simčič.

Vojna ni prizanesla niti višarski božji poti

Uran je med homilijo izpostavil predvsem misel, da se letos spominjamo stoletnice prve svetovne vojne, ki ni prizanesla niti svetovišarski božjepotni cerkvi, saj je bila porušena, a da je Mati Božja takrat, med vojnama in tudi po drugi svetovni vojni, vedno našla prostor za vse, kot ga tudi danes. Odločno se je tudi uprl logiki tako imenovane etike koristi, ki prisega samo na človeški egoizem, ampak se je zavzel za polno krščansko življenje, življenje za drugega.

Po maši je bil za cerkvijo krajši kulturni program.

Srečanje treh Slovenij prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, sofinancira pa ga vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.


Foto: Ivo Žajdela