Romanje sodelavcev in prostovoljcev ob 30-letnici mariborske Karitas
Romanje sodelavcev in prostovoljcev ob 30-letnici mariborske Karitas
V pridigi je nadškof Cvikl spregovoril o besedah in sporočilih, ki imajo v določenih okoliščinah posebno težo, in v tej luči lahko presojamo tudi pomen Jezusovih besed, izrečenih pri zadnji večerji, ko Jezus prosi, naj bodo tisti, ki »bodo verovali vanj, vsi eno«.
Edinost med kristjani seveda ne pomeni uniformiranosti, ki bi zanikala enkratnost in neponovljivost vsakega kot posameznika, je pojasnil nadškof. Edinost lahko gradimo le takrat, ko drugega spoštujemo v vsej njegovi enkratnosti in neponovljivosti. Temelj edinosti pa je naš oseben odnos s Kristusom.
Temelj edinosti je naš oseben odnos s Kristusom.
Če se od Kristusa oddaljimo, tako mariborski nadškof, v ospredje postavimo sebe, s tem pa se začnemo oddaljevati ne le od Boga, temveč tudi od naših bližnjih. Največja ovira za pravo sožitje med nami pa je razdiralna moč greha.
In kaj je tisto, kar nas resnično povezuje v trdno skupnost?
Evangelij zelo jasno pove, da kristjane povezuje ljubezen: z isto ljubeznijo, s katero Oče ljubi svojega Sina, Bog ljubi tudi nas. Mi pa lahko ljubezen, ki smo je deležni, delimo naprej.
Sodelavci in prostovoljci mariborske Karitas so poromali na Roglo FOTO: Jože Potrpin
Kristjane povezuje ljubezen: z isto ljubeznijo, s katero Oče ljubi svojega Sina, Bog ljubi tudi nas.
Nadškof Cvikl je ob srečanju s prostovoljci in sodelavci mariborske Karitas izrazil veselje, da so se lahko po daljšem omejevanju druženja lahko zbrali ob istem oltarju, saj le v občestvu lahko začutimo, da nas ista Božja ljubezen povezuje v eno skupnost. Povezanost in iskreni medsebojni odnosi pa so velika opora pri opravljanju plemenitega poslanstva, ki ga ti ljudje opravljajo v okviru Nadškofijske karitas Maribor.
Mariborski nadškof se je zbranim ob tej priložnosti še zahvalil za njihovo služenje, čas in plemenitost, ki jo dan za dnem na različne načine kažejo in izžarevajo v pomoči potrebnim.